Besede v samoti

Besede v samoti Ivan Albrecht

Izdano:	Kres 1/2 (1921), 33
Viri:	dLib 2
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

O bog, kaj je življenje nič, zasmeh strasti,
ki ura nepozvana jo rodi,
in sama vase skrita tema in norost?!
Da mogel bi za hipec biti skriven gost,
tih, tak, ki gleda vse od daleč, od strani,
kot starec ples, kakor pšenico kmet ...
Morda spoznal bi potlej naš polet,

vse težnje naše, muke za obstoj,
grdobo, stud, ki ne pozna ukaza: »Stoj!«
Če bi prešteval zlo srca, oči,
kovanje misli, ki za laž gori —
Ne, ne, nikar! Jaz sem preslab zato,
daj krinko, bog! Res, bolje je tako.