Viničarka Božič v Halozah
Anica Černej
Pismo iz Haloz
Spisano: Pretipkala iz Moje poti 1975, Klara Omovšek.
Izdano: V Ljubljani: Partizanska knjiga
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Z gričev se trepetanje
lučk utrinja v dolino.
Trdi koraki in vzdihi
trgajo sveto tišino.

Kdor je obut in oblečen,
stopa k polnočnicam k fari.
V hramih se stiskajo k peči
bosi in goli in stari.

Jaslice v kotu so mračne:
hlevček brez lučke rdeče,
v mraku pastirji in ovčke.
Saj ni za olje in sveče.

V kotu ob peči so mati.
Molek drsi jim med prsti:
"Jezus, njega je vzelo,
zdaj sem pa jaz na vrsti ..."

Plašno molčijo otroci,
tipljejo v čudežne sence:
tleča treska jih riše
v stene med smrečje in vence.

V haloških kočah je božič
v molku, v smrečju in mahu,
v tihi molitvi starčkov,
v drobnem otroškem strahu:

"Kaj če ne bo gospodarja
s kruhom, s koščkom potice?
Kaj če v dolini pozabi
blatne in prazne gorice?"