Božična (Fran Levstik)
← Mlinarica | Božična (Pesmi) Fran Levstik |
|
<poem>
BETLEHEMSKA OKOLICA (Planjava. Od daleč se vidi nebeška svetloba.)
Družba pastirjev
Kaj sveti se tam na planjavi? Zdaj sonca nebeškega luč ne gori in luno, častito kraljico noči, oblaki so skrili v višavi.
Eden iz družne
Od roda do roda je velik Jehova, dobrotna in mila je roka njegova, ker nam iz nebeške višave pokazal je znamenje sprave.
Vsa družba
To luč ni zore, ni plamen danice, pogled omaguje, pokrijmo si lice!
Družba angelov (daleč)
Adamovi sini v verigah so spali, bil zemljo je Bog zavolj greha preklel, al dnevi rešenja so zdaj zasijali!
Eden iz družbe angelov
Kar duh se napuha bil v prahu je vnel, kar volja mu stvarnika bila je črt, zdihaval sužen je let tisoč in tisoč; zdaj zora je počila, v sponah je smrt! Zato naj vesele se pesmi glase in zore pozdravijo novo naj luč! Duhovi človeku le sreče žele!
Vsa družba angelov
Zato naj vesele se pesmi glase in zore pozdravijo novo naj luč! Duhovi človeku le srečo žele!
Eden iz družbe pastirjev
Boječe posluša uho, kar slišalo nikdar še ni; ta pesem se z neba glasi, povrača se zopet v nebo!
Vsa družba pastirjev
To pesem mladen'ča, to glas ni device, Jehova je blizu, pokrijmo si lice!
Angeli blizu.
Eden iz njih družbe
Pošteni čuvaji čede in paše, trepetu in strahu dajte slovo! Mesija usmilil se reve je vaše, dan sužne je sile šel za goro. On, ki je obljubljen na zemlji in v raji, nocoj se rodil je v pastirski staji, On bo Izraelovo odkupil kri!
Do Betlehema hitite, v jaslih ga iščite, tam dete pokojno leži!
Družba angelov se v zrak dviguje
Naj čast bo Gospodu v višavah! In mir ti Adamova kri! Deva je Mesija rodila, peklenska pa kača zgubila pravico do sužnih ljudi. Mir ti, Adamova kri!
Eden iz družbe pastirjev
Kdo nam bo čudne razjasnil besede?
Vsa družba
Gospodovi posel nam d'jal čuvajem je čede, da v hlevu je rojen tam v Betlehemu, le jadrno, bratje, le jadrno k njemu!
BETLEHEMSKI HLEV
Družba pastirjev
O dete, v pokoj vsi zemlji rojeno, o hvaljeno bodi, bodi češčeno!
Eden iz družbe
Že Mojzes, izvoljeni vojvoda Juda, videti je želel tvoj svetli obraz, peljali k očakom so dnevi ga truda, odločen njemu ni blagi bil čas.
Vsa družba
Pastirjem najprvim si milosti svoje pokazal svečavo, rojeno 'z nebes, dodelil, da lice ti gledamo tvoje; pred tabo smo v prahu v ljubezni in strahu! Kar koli je v gori zelenih dreves, kar koli po drevju pomladnem peres in kar po livadi cvetoči je trave, kar v jasni je noči nebeške svečave: ak toliko mi bi jezikov imeli, in vendar nikoli tvoje bi slave po vrednosti dolžni ne peli! Nocoj pa si k sebi poklical nas sam, nam prvim pokazal obličje si milo, oznanil svobodo Juda si nam;
zato pred tabo smo v prahu v ljubezni in strahu! Hlev obda nebeška svetloba.
Pesem angelov se čuje iz zraka
Naj čast bo Gospodu v višavah in mir ti, Adamova kri! Deva je Mesija rodila, peklenska pa kača zgubila pravico do sužnih ljudi, mir ti, Adamova kri!