Božičnopolitična satira

Božičnopolitična satira Anonimno

Izdano:	Slovenski narod 24. december 1922 (55/292)
Viri:	dLib 292
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Osivel v izvrševanju visokih finančnih problemov, v obupu in nervozi je iskal finačni minister neke države, kjer je začela valuta z devizo silno padati, kljub temu, da mu je bankir Plausibilis dvignil valuto s pomočjo težko plačanih dolarjev, — novih svetovalcev in podpornikov. Zaman. V skrajnosti je finančni minister sklenil, da povpraša za modri in tehtni svet — visoke predstavnike vseh veroizpovedanj, ki so bila v tisti državi ustavno priznana.

Nekega dne je finančni minister pozval na posvet veleugledne in učene predstavnike treh glavnih veroizpovedanj. V sprejemni dvorani onega dne stali patriarh, nadškof in višji rabinec. Hladno oficijelno so si stisnili roke, a se ljubosumno mrko spogledovali. V kabinet finančnega ministra je bil najpreje pripuščen srebrnosivolasi patriarh.

Finančni minister, pojasnujoč mu svoje težave v akciji za dviganje valute, ga je sladkovljudno vprašal za končni predlog.

Patriarh je dvignil roke in svečano izrekel:

»Ekscelenca! V državi z zvonovi zvóni, zvóni, zvóni, da čuje svet!«

Minister je razkačen skočil s stola ter z gromkim glasom odgnal patriarha skozi stranska vrata:

Zvonim že dve leti! Vse zabadava! Ajdi ven!«

Vstopil je katoliški nadškof z resno, jezuitskoučeno gesto.

Finančni minister je rezko stavil nadškofu vprašanje:

»Kako, prečastita visokost, naj dvignemo valuto in devizo? Gospod Plausibilis ah da!«

Nadškof mu je po raznih citatih iz svetega pisma svetoval:

»Vaša ekselenca! Povsod v vsej državi naj se prirede za dvig valute in devize — prvič procesije, drugič procesije in tretjič procesije. Ljudje pri tem pozabijo tudi na draginjo.«

Finančni minister je še bolj raztogoten s prstom pokazal vrata rekoč:

»Prosim, tu ven! Procesije ima minister za socijalno politiko, ki pobija draginjo!«

Prihuljeno, mežikajoč je končno vstopil v ministrov kabinet star a zvit višji rabinec s klasično sivo in židovsko zavito brado. Skozi ključavnico je preje škikil in je videl usodo svojih verskih kolegov. Globoko se je priklonil finančnemu ministru, ki mu je stavil enako vprašanje, kakor njegovima prednikoma.

Višji rabinec Lević si je odvažno in napol smehljivo pogladil brado, govoreč:

»Finančni minister! Tatalebeu! Odlazi onamo, kuda su pošli ona dvojica ...

Finančni minister je togoten in obenem osramočen odkorakal iz kabineta skozi stranska vratica, a v ministrstvu je ostal — rabinec.