Bo konec

Bo konec Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Bo konec, tipkopis IN = 6802 (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 252 II A št. 12/8.
Dovoljenje:	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Združila nas je skupna bolečina,
pognala skupna misel nas na pot,
in skupna streha se nad nas zgrnila
ko so prignali nas od vsepovsod

v ta kraj nesreče, koder ni izhoda,
kjer v noč se obrne najsvetlejši dan,
kjer tisti, ko pokliče ga Usoda,
ne bo v tej zemlji našel grob skopan.

Brnijo v zraku bombnikov krdela …
Pobijte, kar ni vredno da živi!
Bo konec, bo pošast izkrvavela,
preden nas plinska peč v prah spremeni?