Bog ve?

Bog ve? Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	ABSALON [= Vera Kesler = Vera Albreht], Bog ve?, Gospodična Cizara, 1911, let. 1, št. 2, str. [] (hrani NUK, Rokopisni oddelek, Zapuščina Izidorja Cankarja, Ms 840).
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Bog ve?

Šprangala^[1] bodeča Neža^[2]
se je sem ter tja
pa začuje glas trobente
k nam se koj poda.

Vse nam vzame blaga Neža
repetulco in piščal
bog ve, komu jih bo dala
kdo se z njimi še bo igral?

Opombe urednice

1. Na Mestnem dekliškem liceju v Ljubljani je bila učiteljica matematike ter nadzorovalna dama Marija Wessner. V šol. letu 1911/12 je bila razrednica V. A razreda. Cizare so ji dale vzdevek Bodeča Neža. O Mariji Wessner je Pavla Hočevar zapisala: Gojenke smo sicer cenile njene pedagoške sposobnosti in smo z vsem spoštovanjem sledile pri pouku, vse pa smo skupno uživale, kadar smo se posmehovale na rovaš njenega nadzorovanja. (Hočevar, Pot se vije, str. 34).
2. Pesem nekoliko osvetli prozni sestavek Ropotulca (Kresulc, Gospodična Cizara): V tem mesecu nas je obiskal preljubi starček sv. Miklavž. Dobro se je obnesel; meni je celo v šoli pod klopjo nekaj prinesel, celo nekaj prav lepih reči, med njimi tudi ropotulco. Ta je bila še posebno imenitna, ker je na enem koncu ropotala, na drugem pa piskala. Seveda sem imela veliko veselje z njo in sem se producirala. Ravno v najlepši melodiji me zaloti Brencelj. Grozen pogled - poln puščic - poln bliska, kateri ne ostane nikoli brez groma seveda. In res! O strah, začelo je grmeti in grmelo je celih 10 minut. - Po uri raport in pridige - ropotulco je dobil ? .. Jaz je nisem videla nikoli več. Komu pripada vzdevek Brencelj in katera Cizara se je skrila za psevdonim Kresulc še ni razrešeno.

1. sprehajala (iz nemškega springen)
2. Marija Wessner