Kaj bi nagelj duhtel
žarel ko svetal rubin,
ko mi je mrak srce objel
in je vse le še bridek spomin.

Mimo je fant moj odvihral,
zamahnil veselo v slovo,
mimo je šel, a v meni zaplal
je ogenj obupa trpkó.

Kaj bi mi nagelj duhtel,
ko v duši bolest mi gori,
v srcu drhti le še rahel odmev —
spomin na srečne mladostne dni.