Bolest, družica
← Bela hiša smrti | Bolest, družica Pesmi Srečko Kosovel |
Daj mi bolest → |
|
Bolest, družica vseobsežnih sanj,
še sok dreves je napojila;
sokovi hladni pa ne plakajo,
vedó: pomlad je tiha in globoka sila,
ki žene hrepenenje do vrhov,
Ti greš, vdaljnem svetu poln spoznanj
se vračaš v senco korenik domov.
Kar je biló v molitvi pozabljeni
samó od sanj, od mlečnobelih sanj,
se kot drevo v azur visok pognalo
skozi telo, skozi srce, ostalo bo in raslo.
naj lije sonce, tone senca nanj.