Borovo gostüvanje

Borovo gostüvanje Feri

Borovo gostüvanje je pustna prireditev, do katere »služenja« imajo pravico vaščani v Prekmurju tam, kjer se v predpustnem času v vasi ni nihče poročil.

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Izbrano besedilo iz Borovega gostüvanja, ki je bilo 1988. leta na Gorici s prevodom v slovenščino

Scena doma

Skeč ob priliki "Bor vlečenja" na Gorici 1988 leta.

Nastopajo: oča, mati, hči Iglica, sosed in soseda.

/Oča in mati si zgučavleta/

/Oče in mati se pogovarjata/

Mati: Znaš oča ka, najino čer bi mogla oženiti, vej je pa že zadosta stara, pa bi se njej že šikalo, če bi oženjena bila.

Veš kaj oče, najino hčer bi morala omožiti, saj je pa že dovolj stara, pa bi se spodobilo, če bi bila poročena.

Oča: Ja ges si tüdi tak mislim, da pa ka pomaga samo misliti, če od nikec nikoga nega. Pa tüdi v dnešnji časaj ka ta velka inflacija geste je tou bole težko, ka nega tak tej vrajži pejnez. Vej je pa ona že dosta okoli odila pa se je nikši vrag nej potekno v njou.

Ja tudi jaz si tako mislim, vendar kaj pomaga samo misliti, če od nikjer nikogar ni. Pa tudi v današnjih časih, ko je ta velika inflacija je bolj težko, ko ni tega vražjega denarja. Saj pa je ona že dovolj hodila okrog, vendar se noben hudič ni spotaknil ob njo.

Mati: Znaš eden čas je ona malo preveč vö brsala, ka sam že tak mislila, ka noma ešče kakšega fačka domo prinese, ka va ga mogla raniti, gda je v šolaj bila, zdaj se je pa znonkar kaj vö zvedlo od nje, pa je zdaj nišče več nešče meti. Znaš kak je tou.

Veš nekaj časa je preveč ven brcala in sem že mislila, da bo prinesla domov še kakšnega "fačka"(nezakonskega otroka), katerega bova morala hraniti, ko je bila v šoli, zdaj se je pa menda kaj izvedelo od nje, pa je nihče več noče imeti. Veš kako je to.

/Med tem prideta sosed pa sosida mimo/

/Mimo prideta sosed in soseda/

Oča: Hodta, hodta, ka si kaj pogučimo, müva si zaj ranč od najine čeri zgučavleva, ka bi njej že čas bio, če bi se oženila.

Pridita, da se kaj pogovorimo, midva se ravno sedaj pogovarjava o najini hčerki, da bi ji bil že čas, da bi se poročila.

Sosed: Bogme bi fajn bilou, ka bi se malo veselili, njej pa bi nej škoudilo, če bi se omožila, ka ovak stara dekla grata, te ta jo pa na stare dni na šinjeki mela. Pa fejst rada pojbe vidi.

Bogme bi lepo bilo, da bi se malo poveselili, pa tudi njej ne bi škodovalo, drugače bo ostala stara dekla in jo bosta na stare dni imela za vratom. Pa zelo rada fante vidi.

Soseda: Ka pa tij Iglica na vse tou praviš, ka se od tebe tou gučij.

Kaj pa Iglica ti na to praviš, kaj se o tebi govori.

Iglica: Ka mo ges tü coj pravla, da tak nika ne bi pomagalo. Mejla sam ges več pojbarov, da pa se njima je niti eden nej vido, pri sakšen sta nikšo falingo najšla, te mi pa ga zdaj njidva poiščeta, takšega ka vsem prav bou.

Kaj naj jaz tu dodam, saj tako ne bo nič pomagalo. Imela sem že več fantov, vendar jima nobeden ni bil dovolj dober, na vsakem sta našla napako, potem mi pa zdaj naj onadva poiščeta takšnega, da bo vsem prav.

Oča: Tij, ka boš tij noma tak gučala, znaš gda si se z enim pa drügim okoli vlačila kak kakša vlačüga. Ti ges že pokažem!

Ti, kaj boš ti nama govorila, še veš kako si z enim in drugim hodila okrog kot kakšna vlačuga. Ti jaz že pokažem.

Mati: No, no oča zdrži se malo, püsti zdaj tou, ka boš zdaj vse tou naprej vlačo, vej je pa zato naša Iglica nej takša, ka bi se na vsakšega obesila.

No, no oče malo se zadrži in pusti zdaj to, kaj boš zdaj vse naprej nosil, saj najina Iglica ni takšna, da bi se na vsakega obesila.

Oča: Ka boš tij tü coj šlefetala, pa jo zagovarjala, če bi ti pa fotiva prinesla, bi ga pa mogla raniti. Zdaj de tak, kak mo ges pravo. Poiščemo njej moža, pa te što koli bode, ges tou duže nemo trpo. Znata soseda, ges bi vaj proso, če bi mi vsi vküper šli, pa njej, koga najšli.

Kaj boš ti blebetala in jo zagovarjala, če bi ti pa fotiva(nezakonski otrok)domov prinesla, bi ga pa morala hraniti. Zdaj bo tako kakor bom jaz rekel. Poiščemo ji moža, pa naj bo kdorkoli, jaz tega dalje ne bom trpel. Vesta soseda, jaz bi vaju prosil, da bi šli skupaj in nekoga našli.

Mati: Če tij že tak praviš, naj bou tak, ges sam tüdi za tou!

Če ti tako praviš, pa naj bo, jaz sem tudi za to!

Soseda: Znate ka, ges v ednom mesti znam za ednoga, šteri bi za njou dober biu, pa si jo zagvüšno zeme.

Veste kaj, jaz na enem mestu vem za enega, ki bi za njo dober bil in bi jo prav gotovo vzel.

Sosed: Če že tak ščete, te pa hodmo.

Če že tako hočete, pa pojdimo.

Mati: Dragiva sosida, če smo že tak daleč, te bi vaj ges prosila za starešino, pa starešico, itak drügoga bole nikoga takšega nemamo. Iglica ka pa tij na tou praviš?

Draga soseda, če smo že tako daleč, bi vaju prosila za starešino in starešico, itak nikogar drugega takšnega nimamo. Iglica kaj pa ti na to praviš?

Iglica: Samo hodmo, ka nede več nevole, kak bo, tak bo.

Samo pojdimo, da bo mir, kako bo, tako bo.

Sosed: Znate ka vam ges povem, ka ne bi mij zobston tak daleč odili vzemimo sebov tüdi popa, zvače, drüžbana, posvalbico, turbaša, mužiko, pa vse ka coj sliši.

Razlaga likov BG

Veste kaj vam povem, da ne bi zaman hodili tako daleč vzamimo s seboj tudi (oglejte si razlago likov)... in vse kar spada zraven.

Vsi: Te pa hodmo!

Potem pa pojdimo!

Scena v lougi (gozdu)

Starešica: No tü smo, prišli smo na naš cilj, gde je doma tvoj mladoženec Iglica.

No tu smo, prišli samo na naš cilj, kjer je doma tvoj ženin Iglica.

Iglica: Gde, ges nindri nikoga ne vidim, samo drevje je tü okoli.

Kje, jaz nikjer ne vidim nikogar, samo drevje je tu naokrog.

Starešica: Zagvüšno se tü gjer med drevjem skriva, vej ga že najdemo.

Gotovo se tu med drevjem skriva, saj ga že najdemo.

Oča: Od koga tou gučiš soseda, ges tüdi nikoga ne vidim, što bi se skrivo zdaj v lougi, drügi kak kakša divjačina, s temi se pa moja čij dönok nede ženila.

O kom to govoriš soseda, jaz tukaj ne vidim nikogar, ki bi se skrival v gozdu, razen divjačine, vendar se s to moja hčerka ne bo možila.

Mati: Rejsan, se si nas spravila v tej log, gej nas vse za norca maš ali ka si misliš.

Res si nas spravila v ta gozd, ali nas imaš vse za norce ali kaj si misliš.

Oča sosedi: Ja ka si pa te tij koza stara misliš, gej znaš ka de nas vse tou koštalo, ka smo vse s sebov privlekli v ete loug, na nikoj nas deneš, pa kakši špot mo meli poleg toga.

Ja kaj si pa ti koza stara misliš, ali veš koliko nas bo to vse skupaj stalo, kaj smo s seboj v ta gozd privlekli, uničila nas boš in kakšno sramoto bomo zaradi tega imeli.

Mati: Jaj za božo volo, ka mo delali.

Jaj za božjo voljo, kaj bomo delali.

Iglica: Nikaj se ne bojte, nikaj nom nede, ges že znom, ka napravimo. Ges z etoga loga nemo šla neomoženo, pa če mi glij mož etam ejni nejmi bor bode.

Nič se ne bojte, nič nam ne bo, jaz že vem, kaj bomo naredili. Iz tega gozda ne bom šla neomožena, pa če mi bo mož oni nemi bor.

Mati: Hvala ti lejpa moja draga čij, za te rejči, rejšeni smo. Hodmo vö poiščimo najlepšega, ka boš zadovolna z njim. Vaj soseda pa prosim, bojta nam zato starešina,kak je tak je.

Lepa ti hvala moja draga hčerka za te besede, rešeni smo. Pojdimo izberimo najlepšega, da bo zadovoljna z njim. Vaju soseda pa prosim za starešini, kako je, tako je.

/Med tem coj pride logar, lovec in vile/

/Pristopijo logar, lovec in vile/

Logar: Lüdje boži ka iščete eti vu etom lougi, ka ščete tü s tem svojim velkim spremstvom.

Ljudje božji, kaj pa iščete v tem gozdu, kaj hočete tu s svojim velikim spremstvom.

Starešina: Prišli smo se, ka bi najšli etoj deklini moža, da pa zdaj gda drügoga nega, si je vö zabrala etam ejni visiki bor.

Sem smo prišli, da bi našli temu dekletu moža, vendar zdaj ko drugega ni, si je izbrala tam tisti visoki bor.

Logar: Čakajte malo, tou nede samo tak šlo, mij vam bora samo tak ne damo, ka bi ga vij odpelali, on je vendar član naše družine.

Malo počakajte, to ne bo šlo samo tako, mi vam bora ne damo, da bi ga odpeljali, on je vendar član naše družine.

Vile: Ne damo ga.

Ne damo ga.

Starešina: No če ga samo tak ne date, te se pa poglijajmo za njega, vej pa toga vij eti več mate pa vom nede falio.

Če nam ga ne date zastonj, pa se zmenimo za ceno, saj tukaj jih imate še veliko in vam ne bo manjkal.

Logar vilam: Ka mislite, naj bi ga dali?

Kaj mislite, naj ga damo?

Vile: Dajmo ga ali nej šenki.

Dajmo ga, vendar ne zastonj.

Starešina: No kelko te prosite.

No koliko mu je cena.

Logar: Pravite, ka de toj deklini za moža, te de njima zagvüšno nikše mesto trbelo, gde ta živela, zato bi prav bilo, če bi njima hižo gor postavili, notri pohištvo, postelino, pa tüdi nikaj penez te mogli dati.

Pravite, da bo temu dekletu za moža, potem jima bo gotovo potreben prostor kjer bosta živela, prav bi bilo, da bi jima sezidali hišo, opremili s pohištvom in posteljino, pa tudi nekaj denarja boste morali dodati.

Oča: Ka ste vsi znoreli, gde pa ges vu eti težki časaj pejneze zemen, s toga bogme nikaj nede.

Kaj ste vsi ponoreli, kje pa naj v teh težkih časih vzamem denar, bogme s tega ne bo nič.

Iglica: Oča ges ščem meti moža.

Oče jaz hočem imeti moža.

Starešina: Malo počakajte, ne prenaglite se, ges mislim, ka je nikaj nej takšega, ka se rešiti z dobrov volouv ne bi dalou, tij sosed nikaj obečaj, vij ložni stanovalci pa nikaj od toga püstite, pa de vse v redi.

Malo počakajte, ne prenaglite se, mislim da ni nič takega kar se z dobro voljo ne bi dalo rešiti. Ti sosed nekaj obljubi, vi gozdni stanovalci pa nekaj od tega popustite, pa bo vse urejeno.

Oča: Naj bou, nikšo erbijo njej tak moreva dati, živeta naj gjer na dvorišči pri plouti, za poištvo se pa tüdi nekaj najde ali pejnez ges nemam.

Naj bo, neko doto ji tako morava dati, živita naj kjer na dvorišču pri plotu, za pohištvo se bo tudi nekaj našlo ali denarja pa jaz nimam.

Mati: Če do zadovolni bi naj tak bilo, ali ges sam par miljonov (dinarjev) prišparala, pa njej tou ta dam.

Če bodo zadovoljni bi naj tako bilo. Jaz sem par miljonov (dinarjev) prihranila pa njej jih dam.

Logar: Nede šlo, tou je malo, pa tüdi nam bi mogli nekaj dati.

Ne bo šlo, to je premalo, pa tudi nam bi morali nekaj dati.

Starešina: No ges kak starešina vas vö plačam, sakšemi od vas eden stari milijon dam, ste zadovoljni?

Jaz kot starešina vas izplačam, vsakemu od vas dam stari milijon, ste zadovoljni?

Logar: No za nas bi že nikak tou bilou, ali njima te mogli ešče za strošek nikaj coj dati.

Za nas bi že nekako bilo, ampak za njiju boste morali dodati še nekaj za hrano.

Mati: Ges mo poglednola, ka mo ešče lejko dala, pa tüdi pri nama se včasih lejko naranita, ka lačniva neta.

Pogledala bom, kaj bom še lahko dodala, pa tudi pri naju se lahko včasih nahranita, tako da lačna ne bosta.

Logar: No naj bou, če ste že tak daleč esi prišli, pa vaša čij bi se rada oženila, te vam ga pa prepüstimo , naj bou dober, vören mouž svojoj ženi, naj se njima rodi dosta dece, pa srečno naj vküper živejta.

No pa naj bo, če ste že tako daleč prišli in bi se vaša hči rada omožila, vam ga prepustimo, naj bo dober, veren mož svoji ženi, naj se jima rodi mnogo otrok in naj skupaj srečno živita.

Starešina: No vseeno smo se nikak poglijali, pravijo ka je vse dobro, če je konec dober, da bi nej kaj zmes prišlo, odmo po popa, naj njiva vküper zveže.

No vseeno smo se nekako poravnali, pravijo, da je vse dobro, če je konec dober, samo, da ne bi kaj slabega prišlo vmes. Zdaj pa pojdimo po popa, da ju bo povezal.(poročil)

Predga ( pridiga) popa

Smileni gospod, obvari nas drügo leto sramoute, ki nas je zdaj doletela. Mladim ljudem daj naj občutijo mouč lübezni in naj v njej živejo. Ne daj, da bi sinovi naši zobston prehodili pout od Möre do Vogrske granice, pa vküp vlačili krblače, pa se vsepovsedi šopali samo s touv cvrtinov.

Usmiljeni gospod, obvaruj nas v naslednjem letu te sramote, ki nas je sedaj doletela. Mladim ljudem daj moč , da naj občutijo moč ljubezni in naj v njej živijo. Ne daj, da bi naši sinovi zaman prehodili pot od Mure do madžarske meje, pa skupaj vlačili pletene košare in se vsepovsod šopali samo z cvrtjem.

Vij dekline pa se tüdi ne mažte samo odzvünaj, nego se doj zaperte včasi tüdi od znotraj. Vzemte včasi z rouk tüdi kijanjco svojoj dobroj materi pa si sköjajte idino štero so one včasi köjale prasicam, naj bi se bole ükale.

Vi dekleta pa se tudi ne mažite samo od zunaj, nego se včasih umijte tudi odznotraj. Včasih vzemite kuhalnico iz rok svoje dobre matere pa si skuhajte ajde, katero so včasih kuhali prasicam, da bi se bolje gonile.

Zdaj pa dragi poslušavci, ki vas je mrzla sapa od vsej krajov vküper prinesla, poslüšajte one svetske rečij, štere so gor zapisane na severnom kraji od 3 - 4 metra bora etoga i štere se glasijo etak: Idte, iščite i vörte ka najdete.

Zdaj pa dragi poslušalci, katere je mrzla sapa prinesla iz vseh strani, poslušajte te svetovne besede, ki so napisane na severni strani od 3 - 4 m tega bora in se glasijo takole: Pojdite, iščite in verjemite, da najdete.

Če ste glij v eti fašenski dnevaj nej mogli najti para sebi, ne vcagajte, živte vu vüpanji, ka ga tüdi vij ednok najdete, če de te že dober ali pa božen, če de vas rad meo ali de vas pa klesto. Tou lejko vijdite na tej šteri so že oženjeni, kak so ništerni srečni i blajženi, pri drügi pa joukanje i zobno škripanje kralüje. Ne čakajte samo na velko erbijo, ar časi so zdaj takši , ka te lejko od toga ešče mogli davek plačüvati.

Če si ravno v teh pustnih dnevih niste mogli najti svojega para, ne obupajte, živite v upanju, da ga tudi vi najdete, če bo dober ali slab, če vas bo imel rad ali vas bo šeškal. Vse to lahko vidite pri teh, ki so že poročeni, kako so nekateri srečni in blaženi, pri drugih pa javkanje in zobno škripanje kraljuje. Ne čakajte samo na veliko doto, saj so časi takšni, da boste morali od nje še davek plačati.

Povrnimo se k našoj sneji pa mladoženci šteriva že težko čakata na vse ono štero bi njiva vküper združilo za večno. Zdaj sta se zagvüšno že zadosta vö pošnofala, če ta dobriva eden ovomi.

Vrnimo se k naši snahi in ženinu, katera že težko čakata na vse ono kar bi ju za večno združilo. Prav gotovo sta se sedaj že dobro spoznala in ugotovila, če spadata skupaj.

Tihi loug, hvala tebi bojdi, ka si v svoji naročaj gori shrano ete visiki i lejpi bour s touv šürkov korounov, štera je ništernomi vandrari senco delala. Visiki bor ne boj čemeren, gda doli spadneš, ka tij si daleč vido, če smo mi po krivi potaj hodili. Ne ovadi nas vö, posebno one nej, šteri so odili pod tebe grbanje brat, ka so ništerni med njimi samo oubice brali, drügi pa so radi meli trde kocne. Če bi se tou vö zvedlo bi pekel na zemli meli.

Tihi log, bodi hvala tebi, da si v svojem naročju prehranil ta visoki in lepi bor s to široko krošnjo, katera je mnogim popotnikom delala senco. Visoki bor ne bodi jezen ko te bomo podrli, ker ti si videl daleč, če smo hodili po krivih poteh. Ne izdaj nas, posebno ne tistih, ki so hodili pod tebe brat gobe, ker so nekateri med njimi brali samo klobuke, drugi pa trde bete. Če bi se to izvedelo bi imeli na zemlji pekel.

Hištva svetoga vekivečna pout, na šteroj te vodi zvezda zorjanska vu blajženstva naroča i štera svejti vsem onim, ki se na žitka svojega trnjevo pot pripravljajo i vu hištvo sveto ščejo stoupiti.

Svete hiše večna pot, po kateri te v naročju blaženosti vodi jutrana zvezda, katera sveti vsem tistim, ki se na življenja svojega trnovo pot pripravljajo in hočejo stopiti v sveto hišo.

Na toj pouti mamo one štere dnes ozavam enkrat za trikrat, ar siromaka velko silo mata.

Na tej poti imamo one katere danes razglašam enkrat za trikrat, ker se jima zelo mudi.

Borovnjak Klouš, Borovnjak Žüške nezakonski sin si je zaroučo Ložni Iglico, hčer Ložni Adama i Ejve rojene Lešnjek.

Borovnjak Klouš, Borovnjak Žüške nezakonski sin se je zaročil z Ložni Iglico, hčerko Ložni Adama in Eve rojene Lešnjek.

Če bi štoj med vami , meo kaj prouti njima za šteroga volo nebi mogla zakon sklenouti, naj se zglasi pri našoj sodniji, ali pri čarnoga kouvrana trdom klüni...

Če bi kdo med vami bil proti tej zvezi, se naj oglasi pri naši sodniji, ali pri črnega vrana trdem kljunu...

Lüblena sneja zdaj si se na pout eto nouvo pripravila i bi se rada zagvüšala v nedužnost zaročenca tvojega, zapovej lüdem svojim, naj ti ga doli spravijo, nas vse ove pa da ne bi čüli plača toga potroštaj s tem, da naj nom goslarje igrajo...

Ljuba snaha zdaj ko si se pripravila na novo pot in bi se rada prepričala v nedolžnost tvojega zaročenca, zapovej svojim ljudem naj ti ga podrejo, vse nas pa, da ne bi slišali joka potolaži s tem, da nam glasbeniki igrajo.

Spomenmo se vsej oni, šteri so se v ton fašenki nej mogli oženiti i do nadale mogli stradati veselje i blajženstvo svejta etoga, naj se vüpajo, če je pa troušt ne vkani...

Spomnimo se vseh, ki se za ta pust niso mogli poročiti in bodo naprej morali stradati veselje in blaženost tega sveta, naj upajo, če jih spet upanje ne preseneti...

Draga sneja, gda stojiš pred licem etoga bora, šteroga si si zebrala za sopotnika žitka tvojega, spoumeni se zdaj nazaj na vse dosedanje falinge v tvojem živlenji, zbriši vö z svojega srca vse krive potij, ki si je zagrešijla i za šterogavolo te je nišče nej gori sprijao i v lübezen svojo vzeo. Zdaj te je poslüno ete loug i ti ete bour za moža dao. Moreš njemi vörna biti z drügimi več nesmiš hoditi. Tij pa mladoženec njej tüdi veren boj i gda merje njej za škrinjo lejpe blonje daj.

Draga snaha, sedaj stojiš pred licem tega bora, katerega si si izbrala za sopotnika tvojega življenja, spomni se na vse dosedanje napake v tvojem življenju, iz svojega srca izbriši vsa kriva pota, ki si jih zagrešila in zaradi katerih nišče ni hotel sprejeti tvoje ljubezni. Zdaj ti je prisluhnil ta gozd in ti dal tale bor za moža. Biti mu moraš zvesta in pustiti druge. Ti mladoporočenec ji bodi tudi zvest, ko bo pa umrla ji daj za krsto lepe deske.

Prvle liki bi sklenoula i si oblübila večno zvestobo poslüšajta 10 zapouvedi štere naj vaj vsikdar sprevajajo:

Preden bosta sklenila in si obljubila večno zvestobo poslušajta 10 zapovedi katere naj vaju vedno spremljajo:

1.Jaz sem edini tvoj gospod, zato ne mej drügi zvün mejne.

Jaz sem edini tvoj gospod, zato ne imej drugih razen mene.

2.Vgojdno gda gori staneš ne pozabi opraviti dužnost svojo.

Ko zjutraj vstaneš ne pozabi opraviti svoje dolžnosti.

3.Pri zajtrki boj vsigdar dobre voule, ka mi ne pokvariš dneva.

Pri zajtrku bodi vedno dobre volje, da mi ne pokvariš dneva.

4.Gda odidem z douma ali me nega doma, opravi tüdi moje delo.

Ko odidem z doma ali me ni doma, opravi tudi moje delo.

5.Či štoj pride k hiši, ga kem prvle sploudi naj te ne müdi, pa ne tutivaj z njim.

Če kdo pride k hiši, ga čimprej spodi naj te ne mudi, pa ne klepeči z njim.

6.Če me gda z drügim ali z drügov vidiš, se tak delaj ka tou ne vidiš.

Če me kdaj z drugim ali z drugo vidiš, se delaj kot da tega ne vidiš.

7.Ne poželi si souseda ali sosido, če ga vidiš ka ga več v lačaj geste kak menej, ali pa če je sosida lepša od mene.

Ne poželi si soseda ali sosede, če vidiš da ga je več v hlačah kot mene, ali pa če je soseda lepša od mene.

8.Nikdar mi ne laži, ar prvle ali sledi ti gor pridem i jaj tebi.

Nikdar mi ne laži, ker bom prej ali slej to ugotovil in potem joj tebi.

9.Gda večer nakresani ali nakresana domov pridem, ne troubi nad menov nego me lepou spat spravi, pa me ne mantraj s kakšov norijov.

Ko zvečer pridem nakresan ali nakresana domov, ne vpij nad mano, nego me lepo spravi spat in me ne matraj s kako bedarijo.

10.Če vse tou zdržiš in poleg toga ešče vse drügo ka mi na misel pride, neva nikdar njevke mela i va dugo srečno živela.

Če vse to zdržiš in razen tega še vse drugo kar mi na misel pride, ne bova imela nikoli prepira in bova dolgo in srečno živela.

Zdaj pa vse ono, ka de vaj večno vezalo:

Zdaj pa vse ono, kaj vaju bo večno vezalo:

Pitam zdaj tebej Borovnjak Kloš jeli boš lüjbo eto pred tebov stoječo Ložni Iglico, jeli jo boš lüjbo?

Vprašam te Borovnjak Kloš, boš ljubil to pred teboj stoječo Ložni Iglico, jo boš ljubil?

Bom jo, pa drüjge tüdi.

Bom jo, pa druge tudi.

Prispodobno pijtam tebej Ložni Iglica, jeli boš lübila pred tebov stoječega Borovnjak Kloša, jeli ga boš lüjbila?

Spodobno vprašam tebe Ložni Iglica, boš ljubila pred teboj stoječega Borovnjak Kloša, ali ga boš ljubila.

Bom pa drügim tüdi podržim.

Bom, pa drugim tudi podržim.

Ges pa sluga gospoda mojega od tej norcov vö odebrani vaj s tem proglašam za moža in ženo.

Jaz pa od teh norcev izbrani božji sluga gospoda vaju s tem proglašam za moža in ženo.

Naj vaj blagoslovi ete tihi loug, njega drevja tiha šümlava i njegovi ftičov lejpo popevanje. naj vama prinesej srečo. Zbogom ostante vsi moji gozdni pajdaške, jaz odhajam od vas i vas tü ostavljam.

Naj vaju blagoslovi ta tihi log, njegovega drevja tiho šumljanje in njegovih ptičev lepo petje.

Naj vama prinese srečo. Ostanite zbogom moji gozdni prijatelji, jaz vas zapuščam in odhajam od vas.

Molimo:
Oče naš veški, ki se na čeli naše vejsi,
Oče naš vaški, ki si na čelu naše vasi,
tvoje ime naj se sveti na vsakoj našoj cesti.
tvoje ime se naj sveti na vsaki naši cesti.
Tvoja dobra vola naj se zgodij,
Tvoja dobra volja naj se zgodi,
da nam poule dobro obrodi.
da nam polje dobro obrodi.
Gledaj ka se nam odpistijo dugovje naši,
Glej, da se nam odpustijo naši dolgovi,
ka mo meli krüja zadosti.
da bomo imeli zadosti kruha.
Ne sküšavaj nas ka bi hodili v kmici,
Ne preiskušaj nas, da bi hodili v temi,
rajši nas reši del i lüjdi hüdi.
rajši nas reši hudega dela in ljudi.
Da bi v drügom leti,
Da v naslednjem letu,
nej lejtali okoli eti.
nebi več hodili tu okrog.
Tej stari baki,
Ti stari ovni,
pa naj bi najšao par vsaki.
pa naj bi si našel vsak svoj par.
Dekline pa naše mlade,
Dekleta naša mlada,
naj nom je nišče ne vkradne.
pa naj nam nihče ne ukrade.
Zapri nas vse v kralestvo tvoje
Zapri nas vse v tvoje kraljestvo
i vlej na nas blajženstvo svoje.
in vlij na nas svoj blagoslov.

Scena doma na konci

Oča: Hvala bougi, ka smo pa ednok doma i ka se je vse tou ednok skončalo.

Hvala bogu, da smo končno doma in da se je to enkrat končalo.

Mati: Skončalo, skončalo vraga se je skončalo, pogledni samo enota vidiš ciganico z detetom, nikaj nede dobro. Toga mladoženca so nama samo na glavo obesili, jaj ka mo delali.

Končalo, končalo vraga se je končalo, poglej samo tja vidiš ciganko z otrokom, nič ne bo dobrega. Tega mladoporočenca so nama samo obesili na glavo, jaj kaj bomo delali.

Ciganica:/Pride z detetom, pred mladoženca ga vrže i pravi/ Znala san ka si se oženo, tij prekleti zapelavec. Dosegamao sam ti dobra bila, ka se furt pri meni viso, pa me gor napravo, zdaj se pa na velko ženiš, ges od tvojega obečanja ne odstopim, celo zdaj nej, da je dete prišlo na svet, ka misliš ka mo je samo ges ranila.

/Pride z otrokom, ga vrže pred ženina in pravi./Vedela sem, da si se poročil, ti prekleti zapeljivec. Do zdaj sem ti dobra bila, ko si skoz pri meni visel in mi naredil otroka. Zdaj se pa na veliko ženiš, jaz pa od tvoje obljube ne odstopim, posebej ne sedaj ko je prišel otrok na svet. Misliš, da ga bom sama hranila.

Mladoženec: Ka pa te ti misliš ka mo deset žen meo, ges sam nej kriv ka si se mi naleküvala, pa pod moje okno naga ležat odla. Vrag zna što te je gor napravo, zdaj pa mene kriviš.Dobro te ges poznam.

Kaj pa ti misliš, da bom imel deset žen, jaz nisem kriv, če si se mi nastavljala, pa pod moje okno hodila gola ležat. Vrag ve gdo je oče, zdaj pa mene kriviš. Dobro te poznam.

Ciganica: Tij si vüpaš ešče tou praviti, somo pogledni ga, vej je pa se takši kak tij, tak da bi ga vö plüno.

Ti si upaš še to reči, samo poglej ga, saj je pa takšen kot ti, tak kot bi izpljunil tebe.

Mladoženec: Ka boš šlefetala tij ciganica, poberi se od tec.

Kaj boš gofljala ti ciganka, poberi se od tod.

Ciganica: Dobro idem, ali mo vidli, če pravica geste, sodnija ge ste?

Dobro grem, ali videli bomo, če pravica obstaja, sodnija kje ste?

Sodnik: Ka geste tü za nevoule, ka se kregate.

Kaj pa je tu za nevolje, kaj se kregate.

Ciganica: Znate gospod sodnik, ete mladoženec, me je gor napravo, vidite dete mam z njim, zdaj pa se je z drügov oženo.

Veste gospod sodnik, ta ženin mi je naredil otroka, vidite otroka imam z njim, sedaj pa se je z drugo poročil.

Sodnik: Gej si gvüšna ka je tej bio, ka pa če je šteri drügi tomi mešter bio.

Pa veš zagotovo, da je bil on, kaj pa če je pri tem bil kateri drugi mojster.

Ciganica: Pri moji düši on ga je bio, vej pa se je vse po njem vrgo, poglednite ga, pa njegovga tüdi ges dobro poznam, pa vam tüdi lejko povem, gda mi ga je notri vsekao.

Pri moji duši on je bil in še točno vem kdaj.

Sodnik: Če je tak te mo te že mogli vervati, mogao de vam plačüvati.

Če je tako ti že moramo verjeti, za otroka bo moral plačevati.

Ciganica: Dobro je, ali ges bi rada njega mejla, znate preveč mi paše tisti njegov kak ga v lačaj ma.

Dobro je, ali jaz bi rada imela njega, veste zelo mi je všeč tisti njegov, ki ga ima v hlačah.

Sodnik: Tou se zdaj več ne da, vidiš on je oženjeni, pa lejko samo eno ma, ali plačüvati de ti mogao na mesec miljon dinarov.

To se sedaj več ne more, vidiš on je poročen in lahko ima samo eno, a moral ti bo na mesec plačevati milijon dinarjev.

Sneja: Tak, zdaj mo mogli ešče za tvojim fotivom plačüvati, nej zadosta, ka si se s tov ciganicov vlačo. Somo ka s toga nikaj nede, ges se rajši razpitam, tij pa mej tou svojo ciganico. Pa što zna, koga si vse nej meo nej somo tou ciganico, pa što zna, če si nej zaraženi s tem novi betegom, kak se njemi že pravi nikak od nikše side ali aide se guči, nazadnje ešče mene zaraziš, pa ešče koga drügoga.

Tako zdaj bomo še morali plačevati za tvojim fotivom (nezakonski otrok), ni dovolj da si bil s to ciganko. Samo iz tega ne bo nič, jaz se rajši ločim, ti pa imej to svojo ciganko, pa kdo ve mogoče si že zaražen s to novo boleznijo, kako ji že rečejo nekakšna sida ali aida se govori. Nazadnje še mene zaraziš, pa še koga drugega.

Mladoženec: Ne guči tak nouro, ka bi se včasik raznok pitala, lejko se dom preglednoti zavolo toga betega, vej pa doktorje tüdi tü gestejo.

Ne govori tako neumno, zakaj bi se takoj ločila, tu imamo tudi zdravnika, pa me naj pregleda.

Doktor: Ka bi rad mladi človek?

Kaj bi rad mladi človek?

Mladoženec: Žena me krivi, ka te nouvi betek lejko mam, znate, kak je zdaj vö vdaro, pa me nešče meti, pa me k sebi ne püstij.

Žena sumi, da lahko imam to novo bolezen, pa me noče imeti in pustiti k sebi.

Doktor: /Ga preglejüje i naslednje tak ugotovi/ Nej je ščista gvüšno ka bi ga meo, pa tüdi nej je gvüšno ka ga nebi meo, tou zadnje je bole gvüšno.

/Ga pregleda in pravi/ Ni gotovo, da bi ga imel, pa tudi ne, da ga ne bi imel, to zadnje je bolj sigurno.

Sneja: No vidiš, dobro ka sam ešče nikšega posla nej mela s tebov, boug moj zdaj bi že lejko smrti v oči gledala i bi si lejko mesto za grob vö odebrala, neščen te več videte.

No vidiš, dobro da s teboj še nisem imela nobenega opravka, moj bog zdaj bi že lahko smrti v oči gledala in si izbirala mesto za grob. Nočem te več videti.

Mladoženec: Če je tak, te pa odva sakši svojo pot, ges mo meo ciganico, tij pa dale stara dekla ostani, što zna lejko si bole zaražena kak ges. Boug zna s ken si se že nej vse vlačila, vej se ti tou na nousi pozna i što zna če si tüdi nej noseča, zakaj ti je pa takša sila za ženitev bila.

Če je tako, potem pa greva vsak svojo pot. Jaz bom imel ciganko, ti pa ostani naprej stara dekla, kdo ve mogoče si še bolj zaražena kot jaz. Mogoče si pa noseča, drugače se ti ne bi z ženitvijo tako mudilo.

Sneja: Odidi že ednok, neščem te več poslüšati. Prosim naj pride pop pa naj razpita.

Odidi že, nočem te več poslušati. Prosim naj pride pop in naju loči.

Predga popa na konci doma

Dragi poslüšalci in gledalci. Čüli ste ka se je vse tak hitro spreobrnilo. Dokazalo se je, ka je tej mladoženec nej vreden ete sneje, niti je ona nej vredna njega. Oba sta eden ovomi lagala, ka sta nedužniva. Tou se je zdaj sledi vö pokazalo ka je vse nači bilou.

Dragi poslušalci in gledalci.Slišali ste kako se je vse hitro spremenilo. Dokazalo se je, da ta ženin ni vreden te neveste, niti ona njega. Oba sta drug, drugemu lagala, da sta nedolžna. Pozneje se je izkazalo, da je bilo vse drugače.

Naš mladoženec ma nezakonsko dete, štero je zatajo, ka je smrten grej i zato de mogao odgovarjati i pokouro činiti. Nevesta pa boug zna če je tüdi ščista čista in nedužna. Zavolo vsega toga, vaj ges kak slüžbenik gospodov odvežüjem od vajine prisege i tak vajino zakonsko zvezo razveljavlam. Sneja naj si išče drügoga moža, samo naj se njej pa tak ne zgodi kak zdaj. Mladoženec pa zdaj gda njemi je vtrgnjeni koren življenja naj slüži svojemi nameni, dokeč se v praj i pepel ne obrnej.

Ženin ima nezakonskega otroka, katerega je zatajil, kar je smrten greh. Za to bo moral odgovarjati in delati pokoro. Tudi nevesta ima svoje napake. Kot gospodov služabnik vaju zato razvezujem vajine prisege in vajino zakonsko zvezo razveljavim. Snaha si naj poišče drugega moža, če se ji ne bo spet tako zgodilo kot sedaj. Ženin pa naj zdaj ko mu je pretrgan koren življenja služi svojemu namenu, dokler se v prah in pepel ne spremeni.

Nastopajoči:

Vloga, ki jo predstavlja	Nastopajoči	Slika
Oče	Balaško Franc
Mati	Kološa Marija
Sneja	Benko Mija
Mladoženec	Sečko Bojan
Starešina	Horvat Jožef
Starešica	Horvat Frida
Sodnik	Hajdinjak Milan
Doktor	Kerec Ernest
Ciganjica	Zrinski Slavica
Lovec	Huber Branko
Vile
Pop in sestavljalec	Lanšček Geza

Viri:

Po zapisu Lanšček Geze, ki je bil "Pop" na vseh treh Borovih gostüvanjih - leta 1956, 1966 in 1988.

Zvočni - avdio zapis Borovega gostüvanja leta 1988

• Uvod - zamisel za prireditev
• Scena doma
• Scena v lougi
• Predga popa
• Scena doma na konci
• Predga popa na konci doma
• Zahvala obiskovalcem
• Predstavitev nastopajočih

Viri:

Zvočni zapis, prevod in obdelava: Feri

Slike »Borovih gostüvanj« na Gorici 1956, 1966 in 1988 leta