Botra veja
| Botra veja Visoko v gorah globoko v vodah Monika Kropej |
Nekoč so drevesa govorila → |
| |||||||
VČASIH SO PRIHAJALI LJUDJE IZ UČJE PEŠ, ČEZ MALI KOLK, SEM V REZIJO PO NAKUPIH. BILA JE ŽENSKA, KI JE BILA TIK PRED PORODOM, A JE VSEENO MORALA NEKAJ KUPITI . KUPILA JE MOKO IN MALO VSEGA, KAR JE POTREBOVALA IN SEVEDA JE BILA ZELO OBTEŽENA, KER JE VSE NALOŽILA V NAHRBTNI KOŠ. KLJUB TEMU GA JE PRIJELA TUKAJ NA RAVANCI IN SE NAPOTILA NAZAJ DOMOV. HODILA JE OB VODI ZATO, KER TEDAJ NI BILO POTI KOT DANES. NI HODILA PO CESTI, AMPAK MALO PO TRAVNIKIH MALO SKOZI VRBE, MORALA JE SLEDITI VODNEMU TOKU. KO JE PRIŠLA GOR NA KILO, JO JE STRESLO, NI MOGLA VEČ HODITI IN SE JE ZLEKNILA NA TLA IN LEŽALA. Ko SE JE VLEGLA, SE JE ZAČELO IN JE RODILA OTROČ1ČA. NlKJER NI BILO NIKOGAR IN NI VEDELA, KAKO BI LAHKO POBRALA OTROČiČA. TAM OKOLI SO BILA ZELO VISOKA DREVESA IN ŽENSKA JE POGLEDALA ENO TISTIH DREVES IN TEDAJ VIDI, DA SE VEJA PRIPOGIBA. POTRUDILA SE JE, DA BI VSTALA IN DOSEGLA VEJO. KO JO JE ZAGRABJLA, JO JE PRIPOGNILA IN S TO VEJO SE JE DOTAKNILA OTROČIČA ZATO, KER SE MORA OB ROJSTVU NEKDO DRUG IN NE MATI PRVI DOTAKNITI OTROKA. POTEM JE ŽENSKA VSTALA, POBRALA OTROČKA IN GA DALA V KRILO. IMELA PA JE TUDI KOŠ, KI GA JE ZADELA NA HRBET IN JE ŠLA NAPREJ. S TAKŠNIM BREMENOM SE JE MORALA SPUSTITI S HRIBA DO MALEGA KOLKA, KJER JE BILA DOMA. MORALA JE PRITI DOL IN TAM SO NA POTI KOT NEKAKŠNE STOPNICE* . KONČNO JE PRIŠLA DOMOV Z OTROČIČEM V KRILU. KADARKOLI JE ŽENSKA POZNEJE HODILA MIMO TEGA DREVESA, JO JE VEJA VSAKIČ POZDRAV¬LJALA, TAKO DA SE JE PRIPOGNILA IN ŽENSKA JO JE TUDI LEPO POZDRAVLJALA, KAKOR SE PONAVADI BOTRO POZDRAVLJA. POTEM KO JO JE LEPO POZDRAVILA, SE JE VEJA SPET VZDIGNILA. TAKO JE BILO PREJ, AMPAK NE VEM, ČE JE TO RES, BO ŽE RES.
Učja/ Uccea - rezijanski zaselek v dolini Učja
Mali kolk - grič, na katerem so hiše in pašniki
Ravanca / Prato - zaselek v Rezijanski dolini
Kila - hrib v Reziji krilo - naročje
- V resnici se po rezijansko ta del poti imenuje štigla - 'stopnice'.