Bratje zapojmo!
← Pomladi | Bratje zapojmo! (Pesmi 1) Anton Medved |
Večer (Medved) → |
|
Bratje, zapojmo s krepkimi glasi
žalosten ali vesel napev!
Dviga, tolaži v vsakem nas časi
prsi čutečih krilati odmev.
Petju je dana sladka oblast.
Ko smo v mladosti plavali zlati,
v mehko smo zibel legli na noč,
pesem zapela lepo je mati,
v sèn zazibala nas tiho pojoč
Petju je dana nežna oblast.
Pesem popeva borna sirota,
da si tolaži duševno bol;
pesem življenja lajša ji pota,
tožno popeva, joka na pol.
Petju je dana mila oblast.
Hodi iz doma slepec do doma,
gosli iz javorja v roki drži,
zdušno zapoje, kamor priroma,
pesem junaška neti ljudi
Petju je dana krepka oblast.
Glasno pastir na travniku poje,
ptica ga spremlja, vonja mu cvet.
S krono ne menja radosti svoje,
pesem življenje, travnik mu svet.
Petju je dana čista oblast.
Pesem zveni na toplem zapečku,
vnuku jo poje mož sivolas.
Duša topi se nežnemu dečku,
v dedov zamaknjen bajni je glas.
Petju je dana čarna oblast.
Kadar telo se v zemljo preseli,
trudno od pota, temnih skrbi,
pesem nam bodo zadnjo zapeli,
grob zapustili solznih oči.
Petju je dana žalna oblast.
Pesem nas spremlja v zemskem življenju,
vanjo izlivamo radost, bolest,
v upanju, strahu, veselju, trpljenju
pesmi odmev ostane nam zvest.
Petju je dana stalna oblast.
Pevajmo torej v bratovskem krogu,
dvigaj nas pesem, zveni nam v slast!
Pesem je ljuba samemu Bogu,
rodu vzvišuje vsakemu čast.
Petju je dana višja oblast.