Breg
← Obhajila | Breg Ambra Tomaž Šalamun |
Bill → |
|
Tvoje srce se je spremenilo v sladkor in
zalilo vse vtičnice. Vsak kontinent ima
svoj sistem hrepenenja. Tu so doma gazele.
Pasejo se. Fletne in nosijo kratka krila.
Zabolijo njihova stegna, ki se razkrijejo skozi
draperijo. Ciao! Za njo. V vežo. Na drva in
prah. Na premog. Neoblane lajšte, ograje med
lastniki. Hrano je treba vzeti zares. Božji
obraz je namazan. In gremo spet na sonček.
In se sprehajamo ob Ljubljanici. In drva in
kleti samo razvijejo krila. Poka zrak med
padali in vrvmi. Poka in belo plahuta in se
ozira po oknih in kaže: tu sem
pisal, tu imam spomine na njihove hčerke.