Brez hlačk
| Trst v žepu Brez hlačk Marko Kravos |
| |||||||||
Kmalu se mi je zdela igra naših mul na hiško preveč otročja. Zaradi števila nastopajočih se prizori radi razvlečejo. Sploh je vloga dojenčka silno naporna, ko imaš tri do pet mam, tet in non.
Lepše je na samem s sosedovo Alido, ki je po životu drugačna kot jaz. Čeprav je mojih let, je precej bolj mesnata.
Poznava samo eno igro, na zdravnika. V vrtni utici imava škatlo z zdravniškim orodjem: trakce za obveze, trobento za poslušanje po prsih in hrbtu, škatlice z mažo, stekleničke s kamenčki - tabletami, predvsem pa dve, tri bucike za injekcije. Trkava drug drugemu po rebrcih, poslušava drug drugega po prsnem košu in hrbtu. Najraje pa gledava drug drugemu ritko in se z buciko pikneva.
-Auua. Ne prehudo!
-Če ne boli, tudi ne zdravi! Injekcije morajo do krvi, to ve vsak otrok.
Sploh ni slabo biti zdravnik. Ko se mi Alida lepo nastavi za injekcijo
in se dela, ko da se boji, jo tolažim, popiham in masiram njene hlebčke.
Razgled po meni je gotovo dosti bolj reven, pravzaprav suhcen. Zato zanima Alido najbolj, kako je napravljen in kako deluje moj tiček. Zelo
imenitno se ji zdi, ko ga lahko prime. Ko lulam, škropi z njim po zidu zdaj sem zdaj tja.
Kar nekaj časa se ukvarjam z vprašanjem, čemu služi popek. S špičko poizkušam priti kam globlje v njenega. Lahko bi tam skozi pogledali, kako deluje človek znotraj. Morda bi tudi po popku lahko dihali. Ko zelo tečeš in ti zmanjka sape prek ust in nosa …
Potem se posvetim ostalim šobam in špranjam, ki so pri Alidi med nogami. Seveda gre špička lažje v žlebiček in luknjico na ritki kot v popek.
Ko sem jaz na vrsti za klistir, se skušam vživet v to, da imam pasji rep. Ob stvarjenju sveta je gotovo tudi psu kdo vtaknil rep v zadnjico. Od
krat z njim miga in na ta način tudi veliko pove. Še dobro, da ga ima, ko pa poznajo psi komaj tri ali štiri besede: lajajo, cvilijo, renčijo in bevskajo. Z repom si več povejo. Zato se pri repu drug drugega ogledujejo in vohajo.
Najbolj imenitno se nama zgodi, ko z Alido stakneva nalivno pero in z njim stikava in se pikava po vseh odprtinah, ki niso na glavi. Najina
zdravniška vnema pa tokrat ni ostala brez sledov, ker je bilo zlato peresce še od črnila.
Starši so zagnali vik … pred krikom pa so staknili glave. Šepetajo med sabo in potem sklenejo, da naju je treba speljat od teh igric zlepa: nekaj dni ni treba, da se igrava skupaj!
Kot da ne bi zdravniki še dosti huje šarili po človeškem telesu in počeli z njim zelo nečedne in krute reči! Midva sva svoje preglede in posege opravljala skrbno in pravično: enkrat eden, enkrat drugi. Potem človeku ni težko zaupat. Kakor te on piči, tako lahko ti njega nazaj.
Čudil sem se škodoželjnosti odraslih. Z Alido pa kdaj pa kdaj še opravljava zdravniški poklic, čeprav starši zelo pazijo na naju. Težave pa
imava z inštrumenti, ker so nama jih zaplenili. Tako morava injekcije opravljat kar z uščipi z nohti.
Je to ljubezen? Tako naju zafrkavajo na Klancu. Z Alido da sva špožota, torej ljubček in ljubica. Se res smejo samo odrasli igrat na radovedne
zdravnike ali tiščat zaradi ljubezni drug v drugega?
Pa to karanje odraslih in draženje mularije človek rad požre. Pri petih letih se fantje in punce že moramo malo bolj od blizu pogledat. Tako lepo je to. Bit kje na skrivaj in se dotikat drugega, ki je nag. Nagi smo si dosti bolj prijatelji. Človek, ki mu kažeš tička in popek in ritko, je lahko samo največji prijatelj. Rad sem bolan, ker mi je všeč, ko si me Alida ogleduje in brska po meni. In potem mi tudi ona na sebi pokaže in ponudi svoje skrivnosti. Drug od drugega se lahko kaj naučiva. Saj ji doma niso pokazali niti, kako se lula ob zid! In njej dopade, ko se igram z njo in mi je tako lepa.
Posebno tam, med nogo in ritko, ima en zavihek. Dečki so čisto drugačni. Sestra Alenka pa sploh. Pa z njo se ne da menit o teh rečeh. Tako
važna je, ker ima tri leta več od mene, in zanima jo vse drugo.