Breza v vetru

Breza v vetru Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albrehtova, Breza v vetru: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis IN = 6796.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Breza v vetru

Veter besno se zaganja,
belo deblo se šibi,
krhke veje breza sklanja,
v vrhu krošnje vse ječi.
Nekoč sem jo posadila
ko sem bila še otrok
pod to okno, zdaj je sila,
ki kipi v neba obok.
V svetu sem moči trosila,
breza šla je svojo rast,
strta sem se povrnila,
ona močna je kot hrast.
Naj jo lomi, naj jo biča,
veter več je ne ukrivi,
prošlosti je živa priča
mojih daljnih, mladih dni.

Opombe urednice

1. Prvič objavljena pesem tu, na Wikiviru.
2. Vera Albreht je podobno pesem Breza (str. 36, Pelin v srcu, 2015) napisala leta 1945 po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča Ravensbrück. Pri hiši na Bledu je vsaka od štirih sester Kesler zasadila svojo brezo.