Buffalo
← Roža brez opor | Buffalo Ambra Tomaž Šalamun |
Mishkenot sha'ananim → |
|
Kruh, ki se vname, gori čisto drugače kot
- usta. Kreda pili jezik
ovci. Modri plamen ga sesa. Ko stegneš roko in
- odrineš komolce, iščeš čar v
hribu? Boš
- zapustil svoje ležišče? Plast tenke vode, pod
krvjo.
- Križ, velike vročine, koščice so
raznesli in razbili.
- Zavrtali v roko, zabili v
gleženj. Živim se je sok vnel
- brez koordinat. Zarasli so se dinozavri in
upogib kolena, mase. Madame Curie
- s svojim šuškavcem,
dežjem, prislanjanjem bicikla na vrata
- šupe. Peče in meša nekaj v retorti.
Ljubi svojega moža. Smodnik
- piše po stenah, piše. Kralj se obrne, zasanja,
mlaska ob umoru. Spominja me na
- človeštvo, ki si že
štuka svoje organe, ohranja te, kar
- piješ z moje dlani. Tista
dleta časa blaženih oči, ko pogoltneš
- slino ob čokoladkah in porničih. Ko ti škrga
zadiha. Boli, da si uničil vsa
- pisma. Tvoja harpuna se ne da
ukleniti, ne zmehčati, ne
- razpreti. Hiraš. Kot sveder zatrt, ki ga je
obkolila matica. In če te pritisnem
- tukaj? Kaj zares
čutiš izven protestov in gnusa? Kaj čutiš še!
- Zakaj ti udarec vseeno omogoči
prostor? Zakaj mehko, nežno
- trzneš, preden se obrišeš in
pozabiš? Zakaj na up primeš? Tožiš, tožiš, da me
- razigraš.
- Zakaj se torej pustiš zapeljati?