Burja (Srečko Kosovel)

← Metulj na oknu

Burja Pesmi v prozi Srečko Kosovel

Finale →

Dovoljenje:	Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

  Spomin. Okrog vogala je privihrala, tujka v Ljubljani.
»Od kod si, ti ihteča izgnanka? Tuje ti bo med tujci, tuje
kakor meni.«
  Še silneje se je uprla v okno, odprla ga je, rahlo pri-
prtega za pozdrave od doma.
  Luč je ugasnila, papirji so se razšelesteli po tleh.
  Obstal sem ob začudenju. To je besen obup, sem si dejal,
besen obup. Burja je vihrala čez nočna polja.
  Dolgo nisem prižgal luči tisti večer, čul sem, kako se
je zaganjala v okna in jih odpirala. In zopet besnela dalje
in dalje.
  Ko sem se zavedel, je bila soba polna sončnega kraškega
zraka. Toda kmalu nato sem obolel in zdrav ne bom ni-
koli več.