Camus
← Pismo Artaudu | Camus Morje Tomaž Šalamun |
Žare → |
|
Pročelje hiše. To je veliko pročelje
hiše. Zavrel je prelet. Bo prah, ki
gre pod kožo, zavozil? Primi se za
človeški glas. Obokaj delo meso. Primi
Nohtnih in grabi mamo. Poljub, ki ga
sovražiš, Descartesa. Oblepi mu penciline
okrog prstov. Kot kaktus gojzarja. Kot
beli slon, ki gre naprej. Ne trgaj
korenin. Prosi za skromnost in thihost in
zameljskost. Pašček. Ti si moj pašček.
komaj držiš. Komaj se lahko upiram
želji, da bi te čisto strgal. Oblije se
z bencinom in požarom. Pojdem kasarno
maršala Tita, na hodnik, kjer si stražil,
v umivalnico, ki si vanjo zahajal-
korito za prašičke okrog in okrog –
ki si vanj vlival bencin, prižgal
vžigalico, gledal, kako je ogenj planil
v četverokotnik, da si se pomiril.