Canova, sosed
← Zadnji svetilničar | Canova, sosed Table Tomaž Šalamun |
Varese → |
|
Lev, izpuščen iz
kište, drami
tortiljo in jo zbada.
V neurju smo izgubili
škornje in
valilnico.
Baterije so slikale roso, ampak
samo roso.
Hribovci so
vihrali s svojimi
zastavami.
Ko smo se gugali v
mrežah, so nam razbijali
krožnike.
Staccatto
rdeče sem se
polival z vrelim vedrom.
Geralda smo
navdušili.
Začel je blesti o treh
gracijah.