Cesarski ukáz zastran naprave odškodninskiga zaklada za oprostene zemljiša

Cesarski ukáz zastran naprave odškodninskiga zaklada za oprostene zemljiša v zgornji in spodnji Avstrii, na Solnograškim, Českim, Marskim, Šlezaškim, Štajarskim, Koroškim, Krajnskim, Teržaškim in Goriškim.

Celi znesek odškodníne, ki se bo imel za oprostene zemljiša v gori imenovanih deželah plačati, znese po prerajtu ministerstva okoli 207 milijonov gold., – od teh spada na poprejšnje podložne okoli 96 milijonov in 400.000 gold., na deželno tretjíno 75 milijonov 900.000 gold., na deržavno kaso za povračilo odpravljenih prepisnín okoli 35 milijonov.

Po ukazu cesarskim od 11. aprila ima na nasvèt ministerstva denarni zaklad, iz kteriga se bo odškodnina za oprostene zemljiša plačevala, o vsih svetih tega leta v djanje stopiti. – Ta odškodovavni zaklad se bo napravil 1) iz letnih činžev ali pa iz kapitalov, ki so od oprostenih zemljiš plačati, 2) iz davkinih naklad in druzih odrajtvil, ki jih ima vsaka dežela, od vsih svetih tega leta začemši, za poplačanje tiste tretjíne (driteljca) odrajtati, ki na deželo spada, in 3) iz tistih zneskov, ki jih ima deržava (cesarka kasa) za nektere prepisníne plačati. – Činži, ki jih imajo nekdanji podložni od prerajtaniga celiga odškodniga zneska, po 5 od sto, plačati, se imajo cesarskim davkinim vradijam (gosposkam) z zemljišnim davkam vred v navadnih dôbah ali brištih, kakor se zemljišni davki plačujejo, brez da bi smelo kaj na dolgu ostati, naprej plačevati; kdor tega ne storí, bo po tistih postavah, ki za izterjanje zemljišniga davka veljajo, s silo primoran. – Vsi kapitali (cele odškodninske šume) ali pa na dolgu ostali kapitalni zneski, kteri nar manjšiga zneska ne dosežejo, ki ga bo ministerstvo po zaslišanju deželne oprostivne komisije in deželniga poglavarstva odločilo, se morajo o dveh letih gotovo plačati. Začetek teh 2 let bo ali o vsih svetih tega leta, ali pa pozneje, kakor bo po dogotovljenim prerajtu davkna vradíja naukaz dobila. Zastran tistih plačil, ki se imajo o enim letu odrajtati, velja že dana postava. Poplačanje vsih kapitalov, ki od ministerstva postavljeni nar manjši znesek presežejo, se ima s činži vred po preteku enoletniga brišta o 20 letih dogotoviti, tako da se vsako leto poredama odločene plačila odrajtujejo. Tudi se zamore na dolg kapitala več odrajtati, kakor je to že po vsaki deželi obstoječih postavah znano. – Če se dva med seboj pogodita (zastopita), zna tudi kak drug namesto njega kapitalni dolg za poplačanje prevzeti, za napravo tacih prepustivnih pisem (cesijonov) in za vpis v javne bukve ni nič plačati. –Tudi plačíla kapitalov prejemajo cesarske davkine vradije. – Tista tretjína, ki jo ima dežela plačati, mora po določeni vsakoletni plači zadnji čas o 40 letih poplačana biti. – Ta tretjína se bo nabrala iz naklad na naravne davke (gruntne, hišne, dobitne in dohodkne davke) in če bo treba tudi iz naklad na neravne davšine, ki so za take naloge pripravne. Koliko bojo ti letni nakladi (Zuschlag) znesli, bo, gledé na izkazano potrebo, posebna postava pozneje določila. – V polajšanje teh davkinih plačil se imajo tiste deželne premoženja oberniti, ki se bojo za splačanje tega deželniga dolga namenile, ali drugi v ta namen odločeni pripomočki. Letni ostanjki davkiniga ali druziga pripomočniga zaklada (kontribucij), ki v nekterih deželah obstojí, se znajo po dovolitvi deželniga poglavarja za poplačanje zemljišnih naklad v prid pri tem zakladu vdeleženih oberniti. –

Daljne določíla tega ukaza zapopadejo napravo dolžnih pisem, in vradne obravnave celiga tega opravila.

Opravičeni (to je nekdanje gruntne i. t. d. gosposke) dobijo 5 procentne dolžne pisma, ki se imajo po gotovih poplačilnih pravilih o 40 letih poplačati.