Cestar (France Kozar)

Tožba Janeza Gumzaja Cestar
(Izpod zemlje)
France Kozar
Rojstvo in smrt
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Sleherni dan ga vidim, srečavam, pozdravljam
sleherni dan, sleherni dan ...
Sključeno hodi z lopato v rokah in pometa, čisti,
razkopava jarke obcestne, cesto in ceste,
od jutra do večera,
dan na dan,
leto na leto ...
Kakor v večnost, v neskončnost pojoč
je ritem njegovega dela,
in cestar s kraljevsko brošo na čelu klobuka od sonca ožganega,
čisti in pometa jarke obcestne, cesto in ceste.
In to enoličje njegovega dela
nam razodeva spoštljivi obraz.
Kadar koli ga vidim, srečavam, pozdravljam,
zaznavam globoko in verno:
nekoč mu z žgočo boljo
nas razdejanih ljudi grenko in lepo porečem:
Ti cestar Martin ali Miha,
ti, ki si skrit in pogreznjen vase v molčanju,
in samo delaš, se pehaš in mučiš,
mar hočeš nekoč nam pomagati,
da našo cesto očistimo,
cesto našega življenja, našega trpljenja
cesto, čigar kažipot
popelje nas v neskončnost svobod?
Sleherni dan ga vidim, srečavam, pozdravljam
in najsi je Martin ali Miha ali Joža,
vem le tako verno in globoko,
da z lopato v rokah pojde z nami,
ko ga pesem naša zamami,
pesem bitve nad prokletjem zmagujoče,
pesem nove zemlje, nove svobode pojoče.
O, saj vse ceste črne gredo v smer,
kjer je sonce, očiščenje, in svobode pir!