Cigani v Žabji vasi

Cigani v Žabji vasi Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Cigani v Žabji vasi, str. 33, Pustov god, 1965.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Ko so priromali črni cigani,
črni cigani do Žabje vasi.
»Jojme, kaj bo,« so dejali vaščani,
»če tu ostanejo preko noči?

Račke nam bodo iz vode pobrali!
Kure in petelinčke poklali!
Sadje obrali, njive steptali!
Slamnate strehe nad glavo zažgali!«

Pa so brž vedra z vodó napolnili
dvakrat za sabo ključ obrnili,
luč ugasnili, pse izpustili,
da bi cigane iz vasi napodili

Ko pa so zjutraj pred zoro še vstali
so na vsa usta široko zijali:
saj so cigani odnesli vse s sabo,^[1]
v vedra^[2] zagnali pa vsakemu – žabo.

Opombe urednice

1. Cigani v Žabji vasi, Slovenski poročevalec, 1954, št. 61, priloga Najdihojca, str. [1].

1. V prvi objavi: ker so capini odnesli vse s sabo,
2. V prvi objavi: vedro