Cvetje iz črk
| Cvetje iz črk Zlata Volarič |
| |||||||||||
Pegaz
Konjiček Pegaz leti pod oblaki.
Na ustavi se ob hišici vsaki.
Pesem za mamo pošlje Janku,
Pravljico o zlati ribici Darku,
Potem še Tanji, Sanji in Manji
Tri zgodbe vesele,
Kako so rožice cvetele
Za vas in nas
Ter vse dobre ljudi,
Kolikor jih živi.
Zimska pesem
Zima prihaja čez svet,
Nasula bo sneg čez dol in breg.
Otroci! Veselo na delo,
Naredili bomo drsališče,
snežaka na dvorišče.
Bog! Veselje nam daj,
Privošči zimski direndaj.
Zimi pesmi bomo peli
In pomladi vsem želeli.
Lisica in volk
Lisička zvitka stara
vsak dan volka kara,
da je velik lenuh.
On pa njo, da je požeruh.
Pa pride lovec vmes,
Iz puške zagrmi stres.
Oba se v krzno spremenita
In nič več ne kričita.
Kdor druge obira,
ne dobi opravičila
In kmalu shira.
Rojstni dan
Rojstni dan je šel drugam,
A sreča mila Marka ni zapustila.
Zdaj pridno šteje darila.
Tri knjige za branje.
Nova žoga za metanje.
Bombon za sladkanje.
Balon za potovanje
na novi planet. Tja se pojde
pozimi gret.
Pa še ljubezen mamina in
tatina ter pravljica babina.
Zimska
Marjetica drobna joče,
zima jo pokončati hoče.
Pa pride Tanja mimo,
tudi ona sovraži zimo.
Rožico izkoplje belo
doma jo posadi kar
v skodelo.
Zalije in reče,
da lepše cvetke ni je.
Zapojeta to pesem,
ki jaz v svet jo nesem.
Slon Rilko
Debeli, mladi slon Rilko
utrgal rožnato je bilko,
dal jo mami in očku za slovo,
ker dolgo ga domov ne bo.
V ciklus tuji gre nastopit,
otroke z igro klovna veselit.
Pleše, se žoga, poskakuje
In ploskanje srečen pričakuje.
Domov napiše dolgo pismo,
da tam godi se mu odlično.
Tekmovanje
Zaklene polžek hiško
s seboj povabi miško,
ježka, grlico, golobico
in še kakšno ptico.
Skupaj potujeta daleč proč
v zeleni Veliki gozd,
kjer bo tekmovanje
za različno znanje.
Je polžek zmagal
v teku ali ne?
Morda kdo to ve?
Veverička
Veverička rjava in bela
skače z bukve na hrast veselo.
Noče otroške družbe za igro,
vzame pa lešnik in oreh hitro.
Pohrusta ju brez sramu,
otroci pa stečejo »domu«.
Veverički pokažejo fige.
Doma so žoge in knjige.
Se igrajo in učijo,
različno znanje pridobijo.
Porednež mali
Ati je kupil avto nov,
rad vozil bi se sinek njegov.
Ključe lepe išče in čivka
kot pišče, najde jih
vesel, k avtu je zdrvel.
Ati ga vidi čez rame,
ključe mu hitro vzame,
eno fantičku primaže,
on pa skesan solze pokaže.
Česar se ne sme, naredi se ne!
Žirafa
Dan pomladni je prelep,
žirafa dolgovrata ne gre čez svet.
Saj vidi čez rože, drevesa in oblake
tja gor visoko,
kamor nihče ne seže z roko.
Otroci jo gledajo veselo,
kličejo, naj sonce bi vse
večno toplo grelo.
Saj je pomlad,
ki vsak jo rad ima.
Snežaki
Trije snežaki debeli
podnevi z otroki so veseli.
Ko pa se spusti noč
hočejo pod luno proč.
Gredo po vasi na potep
in zaplešejo urno čez led.
Zjutraj vsi zasmrčijo,
a jih malčki prebudijo.
Kepajo jih in kričijo,
nobenega v miru ne pustijo.
Za praznik
Morje globoko, gorovje visoko,
vse cvetoče, dišeče in zeleno,
deklica najde rožico rumeno.
Podari jo mamici svoji
Za praznik in veseli dan,
ki Bog ga daj tudi nam.
Deček naslika podobo dragoceno,
za darilo napiše pismo,
takega še brali nismo.
Praznovali bomo srečno,
peli pesem o slavi – večno.
Ptičica
Ptičica drobna, lepa bela,
dva mladička je prejela,
iz jajčeca sta se zvalila,
pod mamino perut skrila.
Ona ju vsak dan nahrani,
hitro rasteta ob hrani izbrani.
Kmalu bosta odletela,
mami pesem v slovo zapela.
Lepega dne kot ona svoje
mlade v gnezdu grela.
V šolo
V šolo prvič grem
in še to povem,
knjig imam za voz,
zvezkov poln koš,
glavo pravo za znanje,
učitelje za ravnanje,
po poti, ki vodi navzgor,
mamico in očka za vzor.
Veselim se lepih dni,
gotovo bodo prišli
s srečo okronani.
Deset let
Ena, dva, tri, štiri, pet …devet,
srečic ulovim danes deset.
Mami sladko torto speče,
ati v trgovino po balone steče.
Sveče na mizi zagorijo,
prijatelji se z darili prismejijo.
Deklice veselo pesem zapojejo,
fantiči se jim glasno pridružijo.
To je moj lepi rojstni dan,
nekaj srečic še vam dam.
Kužek bel
Kužek bel v past se je ujel.
Mislil je, da je past klobasa.
Ugriznil, sprožil in zaklenil.
Pritekel je Tomaž,
ker je slišal kužkov glas,
odprl past trdno,
rešil kužka drzno.
Zdaj se po poteh lovita
in za varnost skrbita.
Zahvala
Čebelice rumene in rjave
izberejo rožice za med prave.
Pridno delajo vsak dan,
ničesar ne zavržejo stran.
Mama se veseli, ko ugotovi,
kako prehlajeni Tomi ozdravi,
ko medeni čaj vase spravi.
Čebelice marljive ve,
hvala za dobrote vse!
Voščilo
Mamica moja, poslušaj to pesem,
za tvoj dan ti jo nesem.
Naj danes vse postorim,
s pesmico te obdarim.
Praznuj z družino veselo.
Zato sem jo napisal
in še mavrico sreče narisal.
Ati te z nami bo objel
in dedek za torto poskrbel.
Babica že potico peče,
nič jeznega ne reče.
Maruška
Dva dni in pol
Maruška ni šla domov.
Zaljubila se je v gozd,
nabrala šopek rož,
robidnice zrele in jagode debele,
polno košaro za babico staro,
za vse sorodnike vesele,
da po ritki šibe ne bi pele.
Pa gre domov, razdeli darila,
kazni ni dobila.
Debeluška
Živela je deklica debela.
Najbolj si je shujšati želela.
Pa je zrasla in odrasla.
Prišel je fantič vesel,
debeluško za ženo vzel.
Srečno sta živela,
debelušne otroke imela.
Srečo Bog jim naj da,
tudi pri nas je doma.
Vrabčki
Mladi vrabčki nagajivi,
tatu grozdja so odkrili,
ga obkolili in perje populili.
V travi je ostal sam,
nihče ga ni uzrl tam.
Pa priteče iz šole kot veter
mali deček Peter.
Najde vrabčka golega,
ga vzame na tople dlani
in zdaj doma z njim živi.
Grad
Grad nad mestom stoji,
v njem več nobene lepe
kraljične ni.
V klopi spodaj v šoli
sedi
in grajsko zgodovino
se uči.
Pa računa, koliko let
tam stoji grad prelep,
kako so tam živeli.
So se sovražili
ali radi imeli?
Muc
Muc Mik si pobarva brke,
počeše rep,umije zobke,
poboža vrat in gre na potep.
Hoče sivo miško ujet,
ona pa se v luknjo skrije,
in muc ne dobi je.
Kdor ima pamet pravo,
si ohrani glavo zdravo.
Tako je bilo, je in bo.
Mislite tudi vi tako?
Knjige
V omari se prepira na glas
knjig deset,
ker jih nihče noče vzet.
Otroci so nanje pozabili,
ker počitnice so jim odredili.
Plavajo v morju, plezajo
na gore, kdor pač more,
in knjige naj spijo,
dokler jih otroci spet ne dobijo,
pa bodo brali in brali,
novosti sveta spoznali.
Medved
Medved debel in vesel,
v nedeljo zjutraj ženit
se je šel.
Zasnubil je lisičko rjavo
in misli, da je našel pravo.
Ona pa je v brlogu vse požrla,
na ženina se niti ni ozrla.
Sita je potem šla
na potep,
saj dan je bil prelep.
Pes in maček
Pes mucka je ujel,
stisnil k sebi ves vesel.
A ni vedel, ga hoče
snesti ali odnesti.
Pa se nekaj je zgodilo,
muc za mijavka milo.
Pes mu da mleka piti,
ker želi prijatelja dobiti.
Zdaj se imata rada,
mir v hiši vlada.
Požeruh
Kragulj zelo vesel
čez svet je letel,
hoče poiskati hrani,
da odpravi lakoto prestano.
Pa zakragulji nekomu spodaj:
» Hoj, majhno rumeno pišče!
Tu zgoraj te prijatelj išče.«
Potem ga vidi deček junak,
za žene debelo palico v zrak.
» Ti grdi kraguljasti požeruh,
izgini druga, lenuh!«
Ded Andrej
ljubi vnuke brez mej.
Vse bi jim dal v dar,
kar hočejo ali prosijo,
konjička lesenega,petelinčka
čokoladnega, medvedka plišastega,
psička šarastega in še
knjigo lepo, novo, zanimivo
in zapel pesmico igrivo.
Ded Andrej jih ima rad
brez mej.
Hiša
Iz pravljice hiše stara
bi rada po svetu potovala.
Janka in Metko poiskala,
čokoladke in sladolede dala.
Pa pride stari zidar,
hišo zruši do tal.
Zgradijo lepo, novo, krasno
za družino veliko, prijazno,
za otroke vesele.
Babica pravljico o Janku in Metki
jim prebere.
Kužek
Kužek mali, kosmati, vesel,
mucka za repek je ujel.
Muc ga ugrizne v uho,
on pa ga porine v vodo.
Potem jočeta oba boleče,
ne poznata prijateljske sreče.
Tomaž ju veselo pomiri,
ko vsakemu klobasico podari.
Zdaj se skupaj igrajo
in veselje v očeh imajo.
Pikapolonica
Pikapolonica je izgubila
davi tri pike v travi.
Samo štiri je ohranila.
Jokaje mami potoži,
ta iskanje pik sovraži.
Vsi prijatelji njeni gredo,
na travnik, gozd, v vodo.
Pik pa niso jim nikjer dali,
pozobali so jih vrabčki mali.
Pa jih pikapolonici nariše
vesel deček iz tretje hiše.
Lastovičji domek
Lastovica mlada, mila
tri dni gnezdece je gradila.
Jajčeca bo vanj zložila,
jih grela, mladičke dobila.
Ko zrasejo, bo lepo veselo,
vse naokrog bo pelo.
V jeseni pa se umirijo,
na dolgo pot
proti jugu odletijo.
Spomladi spet gnezda zgradijo
in mladičke nove dobijo.
Piščanček
Piščanček ljubek, bel
rad k oblakom bi poletel.
Perutničke prekratke ima,
z njimi letati ne zna.
Pa nariše Marko letalo,
da v vesolje ju bo odpeljalo.
Videla bosta pravljični svet.
Najlepše bo, ko polet
doma se konča prelep.
Zajček potepuh
Zajček siv, okrogel debeluh
je postal včeraj potepuh.
V gozd zdirjal je vesel,
da rjavo veveričko bi ujel.
Z bukvine krošnje se je smejala,
orehe nanj metala.
Cvileče domov je zbežal.
V gozd se ni več podal.
Vse dni pri mamici ostal.
Mati
Mati naša kruh deli,
nad nami luč gori.
Okrog mize smo zbrani mi.
Bogu hvalo pojemo vsi.
Oče na polju plug drži.
Seme zdravo bo posadil
in tam se kruh bo rodil.
Zdrav rad bo kosil.
Otrok in odrasel se bo veselil.
Prebujanje
Veverica vesela hčerkici je pela:
» Sonček ni zaspan, rodil se je beli dan.
Hitro vstani, mirno kri ohrani.
V šolo moraš pohiteti,
ne smeš zamuditi.
Učenje te bo veselilo,
z znanjem obogatilo.«
Veverička mala si oči pomane,
pogleda mamo in hitro vstane.
Vsega se srečna razveseli,
vzame torbo in v šolo pohiti.
Tam se zares navdušeno uči.
Moja grlica
Imam beli in veselo ljubico,
prijazno okrogloglavko grlico.
Stanuje na vrtu našem
in gruli otrokom in staršem.
Meni sede na desno ramo,
potegne nežno za lase
in svojo pesem zagruli.
Potem hitro odleti
in se ne vrne do noči.
Žalosten sem, če je ni.
Vem, da rada me ima
in vsakič med otroki prepozna.
Naj še izdam,
tudi jaz jo rad imam.
Poletje
Tu je že vroče in cvetoče poletje.
Na travniku se bohti cvetje,
pisano in belo, rumeno in zeleno.
Diši v vseh vonjavah.
tja daleč po vseh planjavah.
Počitnic je napočil čas,
veselje za šolarčke in vse nas.
Plavamo, plezamo, se igramo,
igric sto in več poznamo.
A pride čas, ko knjige zvabijo nas.
In vse prav tako, le zdravje v nas naj bo.
Zima
Zima čemerne in bela
na štiri nebesne strani
je pridno obložena odletela.
Iz velikega koša je snežinke tresla
pa še drugam jih je nesla.
Precej snežink je v oblakih pustila,
da se ne bi preveč utrudila.
Mi smo snežake naredili,
se z njimi veselili.
Nos korenček, na glavi star lonec,
pa šibo in čez led v drnec.
Vse veselo je zapelo v belino,
ko smo se lovili čez strmino.
Prepir
Kregalo se dečkov je pet
in z njimi poleg deklic deset:
» Kje nova šola bo stala?«
» Ne bo je nikjer,« so rekli možje,
»saj je dobra še stara.«
Potem se sliši mamic sedem, babic osem:
» Kje bo trgovina, kakršne še nihče nima?«
» Nikjer,« so dejali dedi, » v stari se vse dobi.«
» A kje bo za plavanje bazen?«
zaradovedi glasno vaščank pesem.
» V potoku, reki ali jezeru,«
so odvrnili pametni možje.
In zdaj vsakdo ve, kako bo v vasi;
naši in vaši. Pa srečno!
Dober kruh
Mama Ana mesi kruh,
a niti Tanja ni od muh.
Vzame vedro, vodo in lopatko,
gre na dvorišče po pesek,
se vrne v vežo in še soli doda,
pa mesiti svoj kruh že zna.
Priteče kužek Pikec in vpraša:
» Tanja, bo pogača tudi naša?«
In muca zamijavka veselo:
» Boš dala meni polno skodelo?«
Tanja nič ne reče, ker kruh se že peče.
Vsi dobijo kolače, sadne pogače,
rogljiče …
S smetano belo namažejo vse
kot z zabelo.
Igre in delo
Tonček je še majhen.
Neko jutro je prosil sončece :
Zlato sončece,prosim,igraj se z mano.
Sonce pohiti in odgovori :
Ne morem. Sem v službi. Delam dan.
"Deček razume :
Res je. Osvetliš ga vsem nam.
Prileti mimo drobna ptičica .
Lastovičica , prosim , igraj se z mano
Kam, usmeri fantič besede drugam .
>> Ne morem. Iščem hrana za ptiče ,
moje drobcene mladiče.
>>Prav, pa bom delal tudi jaz.
Za branje bom porabil čas.
Moja muca
Moja muca mala bela
čez svet si je zaželela .
Pa je do tretje hiše v ulici
odbrzela k majhni deklici ,
prijazni Marjanici .
Videla je svet in se zadovoljna
zvečer domov vrnila spet .
Muc Belin ji dal je igračo
z imenom Miškolin .
Skupaj se igrata ,
ker je narejena iz žameta .
Tako minevajo dnevi
v igranju prav veseli .
Poredni otroci
Poredneži iz Zelene vasi
so prosili Boga, naj tri dneve
v tednu jim prosto da .
Niso jih dobili , pa so sami sklenili ostati doma .
Tam so bratcem in sestricam
Nagajali, dedke in babice zmerjali
in vsak dan hudobijo počenjali .
Sledila je prava kazen .
Mame jim hrane niso dajale ,
Očetje nikamor več peljali .
Kmalu so poredneži vse obžalovali
in končno tudi spoznali ,
da tako ne gre več , hudobijo >>preč
in so se - poboljšali .
Pismo
Sonce zgodaj hiše ogreje .
V prvi z vrat se poštar smeje :
>>Pismo v rokah imam,
ne vem , komu ga naj dam.
Mama ga vzame in odpre ,
pa se smejati začne :
>>Sošolci so darilo Andreju poslali ,
lepe risbice izbrali .
Za njegov rojstni dan
voščijo vse dobro in lepo ,
da tako še mnogo let naj bo .
Oblakec
Joče oblakec sivi na nebu
iz noči dolge v dan :
Tako žalosten sem sam .
>>Le s kom se naj igram ?
Otroci vsi v šoli sedijo
in pridno se učijo :
Pa zapiha veter močan ,
odpihne oblakca čez plan ,
tja daleč za goro zeleno ,
čez polje pšenično rumeno.
>>Oj , striček veter močan ,
s teboj se rad igram ,
pridi vsak dan ; nisem sam .
Igralka
Deklica Marjetica bombone liže ,
čokoladke sladke grize ,
torti se nikdar ne odreče ,
klobasice si hrustljavo speče .
A rada bi igrala kraljično ,
upodobila lepotico mično .
Dedek ji doma jezno reče :
>>Debeli nimajo nikjer sreče.
Marjetica , igralka ne boš .
Tudi oče , mama in babica žalijo
do solz. In kaj se je zgodilo ?
Izbrali so Marjetico nežno in milo.
Strašilo
Gromozansko strašilo Motovilo
Sredi vinograda solze je točilo .
Že lani so ga zabili v tla
in zato je tam doma .
Zakaj pa strašilo joče ?
Nihče od otrok ga noče .
Vsi bežijo daleč proč ,
pa osamljeno zavija v noč .
Potem prihrumi vihar močan
in strašan, strašilo vrže v potok,
odpluje v reko , morje ,
morda celo v vesolje .
Ne joče več , žalost je »preč.
Ples zvezdic
Zvezdice srebrne , zlate , male
Čez nočno nebo so zaplesale .
Lovile so luno čemerno ,
Ji želele podariti veselje
neizmero .
Pa se je kmalu zokroglila ,
zaplesala ,
se z njimi veselila .
K meni so prišle v sanje .
Podajte mi ročice ,
pa gremo mi vanje .
Lastovica
Majhna ptica, drobna lastovica
vesela odletela je na jug.
Tam zgodbe pripoveduje
in se nič ne sramuje
a Matjažu in Anki,
koko hranita ptice,
skrbita za mladiče.
Ljubita naravo,
se lovita čez dobravo.
Ptica se bo vrnila tja,
kjer deklico in dečka pozna.
Pa gnezdece ima!
Potepuhi
Danes je že zjutraj dan
prelep,
mi pa pojdemo na potep.
Kdo smo mi?
Sašek sem jaz. Poleg kuža, muca
in papagaj.
Prosimo tako in gledamo v nebo.
Bog ljubi, srečo nam daj,
da vrnemo se vsi zdravi
zvečer ob uri pravi.
Povemo mami in atku
vse novice in dobimo kos
potice, klobase debele za večerjo
in pravljice vesele
za nočne sanje.
Ribica Plavutka
Ribica lepa v akvariju plava ,
gleda z okroglimi očmi ,
z gobčkom se smehlja ,
ko svežo hrano ima.
Tega pa babici radovedni
nikoli ne prizna .
Ribica Plavutka govoriti ne zna.
Morda v ribjo šolo pojde
in se med govorniki znajde .
Moj papagaj
Moj mali lepi papagaj
zna reči – dobro jutro
in bpg daj .
Da pokaže , kako rad me ima ,
Miga z glavo sem in tja .
Kadar hoče jesti ,
začne perutnice tresti .
Barvo perja ima krasno .
Povem vam glasno in jasno,
da živiva v ljubezni
in slogi .
Dobro se nama godi ,
Nič slabega nikjer ni .
Pridna deklica
Anka se uči brez prestanka.
Vse domače knjige je prebrala.
Potem se v knjižnjico podala.
Ko bo vse že znala ,
si bo poklic pravi izbrala .
Mamica se veseli ,
očka pa ima velike skrbi ,
kje denar dobiti ,
pridni deklici sto in več
knjig kupiti .
Skrbi so bile odveč ,
bojazen preč .
Sošolci so knjige zbrali
in Anko obdarovali .
Moja pesmica
Sonce , zvezde in mesec
potujejo čez svet brez kolesc .
Mi jih lovimo v lepe pesmice
in zlagamo čudežne pravljice
v mamice, atke in babice .
Za dedke rišemo stihe ,
jih barvamo veselo , da bo
od sreče celo sonce pordelo .
Oni povedo spomine
nam kupijo mandarine in
bombone. Potrebujemo jih
na tone.
Kaj ! Pretiravam. Seveda.
Le to pesem imam , pa
vam je ne dam .
Kokoška Putka
Kokoška Putka je znesla jajce belo in debelo.
Naj se ve ,
zato dolgo kokodaka ,
kakor druga putka vsaka .
Sporoča , da darila za nas ima ,
naj ga Tanja kuhat da .
Petelinček pisani to vidi
in vsem odkikirika novico ,
da kokoške hvalimo s pravico .
On sporoča ljudem
vsem , da so kokoške
koristne
na svetu tem.
Moji prijatelji
Matjaž je močan in poreden.
Darko ni dosleden ,
naloge pozabi doma , pesmic ne zna .
Draga basni lepe zlaga ,
Vse se nauči , pohvalo dobi .
Marko ima same petice ,
se rad baha
a nobene nikomur ne da .
Ivo bi rad pil pivo .
Silvinko lovi Martinko .
Velik kos čokolade ji da
in pred vsemi prizna ,
da rad jo ima .
Kaj pa jaz !
Bo pokazal čas.
Mali slikar
Jožek slika zjutraj in zvečer .
Zaklene svoje sobe dver
in slika , slika , slika ...
Ptice pojo čez lepo vas ,
Sonce pošilja žarke čez nas.
Deklice v rožah prav male ,
kolo v vrtincu so zaplesale .
Rožice s platen dehtijo ,
kužki in muce se vrstijo .
Kdaj boš , mali , odprl vrata ?
>>Ko upodobim vse , kar vidim .
Oho !
Kdaj se to zgodilo bo ?
Razvajenček
Očka brez jutranje novice ,
mama deli kravice .
Jakec jih noče ,
samo čokoladke hoče .
Trk ! Trk ! Nekdo trka .
Zunaj teta mrka .
Ima zabojev pet , škatel deset .
Vse darila za malega , bombo-
ni baloni , igrače , mnogo dobrega .
Takoj dobi čokolade tri .
Mama za glavo se drži ,
očka glasno se jezi .
>> Počakajva, rečeta oba ,
>>da bo zrasel v moža.
In še čakata .
Zeleni list
List na češnji vesel
spomladi v lepi barvi
je bujno ozelenel .
Poleti je v odraslost dozorel .
Za tem je v jeseni rumenel
in rjavel .
Z vetrom se je lovil v pesem ,
še jaz mu eno nesem .
Nato se jesenski list od veje odpne
in sam plesati začne .
Pa pride zima in mraz ,
List iz tega spozna ,
da je minil njegov čas .
Topli domek
Modra lepa lastovica mila
si je krasno gnezdo zgradila .
V svoj domek lastovička je povabila .
V ljubezni sta tam živela .
Pet mladičev sta dobila .
Od jutra do večera jih hranila .
Pa so hitro zrasli
in poleteli daleč , daleč proč ,
Lastovica in lastovček pa v joč !
Čez leto sta žalost pozabila .
ker zgodba se je ponovila ,
pet drugih mladičev sta dobila .
Ljubezen
Ljubim šolo , berem lepe knjige .
kupujem hrano za dedka in babico ,
varjem sestrico Anico .
učim se pesmico mami za rojstni dan .
Malo dobrega še vam dam .
Naslikam ladjo na morje zeleno ,
zgoraj sonce toplo rumeno ,
ptice bele kmalu bodo veseo pele .
Je teh ljubezni preveč !
Ne ! Pišem in rišem nove za ta svet ,
od pravljic in otroštva v srčkih ogret .
Iščem in najdem za vse nas !
Igra s punčko
Marjetica mala bi se rada igrala .
Iz kepic in volne si punčko naredi ,
Lepo , da občudujejo jo vsi .
V vozičku jo pelje na sprehod ,
gresta po vasi na obhod .
Marjetica ji pravljice pripoveduje ,
punčka nič ne sprašuje .
Ko jo >>mami kopa , mala čebla ,
dosti besed še ne zna .
Kadar zraste v dekle ,
pojdeta po svetu v letalu kar obe .
Pa srečno čez svet – uspešen polet !
Poroka
V mačji šoli danes je veselo ,
vsenaokrog je zapelo
svatovsko navihano pesem .
Takole – še vam jo nesem .
>>Mala muca Bela
mačkona Ginka je vzela .
Vsi v rožah, smehu in pesmi
jima želimo mucik belih in črnih
deset
pa še mnogo uspešnih let .
Srečno za – večno !"
Kužek Riki
Kužek mali prelep gre po svetu na potep .
Prečka cesto , pride v veliko mesto .
Ne more naprej , avti brzijo brez mej .
Stari mož ga ustavi :
>>Ne hodi čez ! Rdeča je ! Kužek ne ve .
>>Hov , hov , hočem domov ! in že joče .
Stari mož vpraša :
>>Domov ? Kje pa si doma ? Riki poti ne zna .
>>Prav . Na ovratnici nekaj piše . Glej ,
glej , hov , hov , tu je pravi naslov .
Pa pojdiva domov !
Doma je sreča največja .
To smo mi
En , dva , tri , mladi športniki smo mi .
Žogo brcnemo čez goro v zrak ,
tega ne zna odrasel vsak .
Jožek čez ovire se poda ,
Jani gole po vesti zadene ,
Ivo vsa pravila na pamet zna .
Sodnik , ko odraste postane .
En , dva , tri , taki športniki smo mi .
Tomek vse dni kolesari ,
Janko v morju toplem plavari .
Kaj pa ostali vi ?
Pridite k nam te dni .
Zbor
V Velikem gozdu zbor je čvrst
malik in velikih živali vseh vrst .
Postavlja se v vrsto, prisežejo čvrsto ,
Da za pravice se bodo borile ,
Nikogar več umorile .
Jedle bodo listje in drugo zelenje ,
pomagale bolnim v – veselje .
Prinesle bodo hrano za svoje in tuje male
pa piti jim zdravilne čaje dale .
Vsi bodo srečni ,
Ta njihov dobri svet bo večni .
Še podpisov sto in več ,
pa gredo domov potrebnim streč .
Darila
Naša Nika še ni velika ,
a dobro ve, kaj je olika.
Za mamo najde v pšenici rdeč mak ,
za atija v rži moder slak .
Za sestrico Vladko čokolado sladko .
Bratec Jani dobi grablje in motičko ,
Na vrtu bo zidal hišo veliko .
Potem vsi hitijo skupaj praznovat ,
družinska ljubezen je zaklad .
Z njimi se veselimo še mi ,
srečni smeje vse dni .
Jok in stok
Moja sestrica mala
prvič na noge je vstala ,
pa je padla vznak .
Iz solzic se je naredil oblak .
Smehu za goro se je skril ,
čaka , da jok bo minil .
Mama jo dvigne k sebi ,
očka jo boža po obrazu in smehec
že ve, da nevihte vse so že prešle .
Kmalu bo naša mala vesela
po sobi in dvorišču drvela .
Joka ni več , oblak odplul je >>preč.
Vsi se igramo, žalosti se ne predamo.
Pridni otroci
Včeraj je Jani pel po ulici:
» Dobro se mi godi, imam igrače tri:
konjiča lesenega, pobarvano rdečega,
medvedka mehko plišastega
in štorkljo iz blaga belo – črnega.«
Dan kasneje pa priteče Ivko.
» Daj mi konjiča, samo malo bi jahal.«
Podobno je pozneje Tomi vprašal
in prosil, naj mu da medvedka.
In Anja je pritekla zadnja.
» Dam,« reče Jani, » dam, a jaz z njim
nežno in pozorno ravnam.«
» Mi tudi,« so rekli otroci in držali besedo.
Črke so ušle
Črke vitke, debele, ležeče
nimajo niti malo sreče.
Janek piše zelo grdo,
zato črke dobro vedo,
kaj bodo naredile.
Najprej so ga opozorile,
a fantič ni popravil nič.
Zato zdaj črke vidne
iščejo otroke pridne.
Tu so, pri nas!
Črke se sem selijo
in novih nalog veselijo.
Na morju
Tri deklice lepe in mile
po morju so se vozile
v ladji krasni beli,
nad njimi galebi veseli
pesmi glasno so peli.
Deklica prva prosi Boga,
naj sončne žarke jim da.
Druga moli za srečo
v plovbi ladje največjo.
Tretja že pesem lepo zna,
da najlepše je doma.
Pravi velikan
Moj muc Gri se v sanjah
vsako polnoč poveča
za velikosti tri.
Takrat me vabi,
naj ga zajaham
in potujeva k Sneguljčici, rdeči kapici,
Janku in Metki, pa še tja,
kjer je Batman doma.
Pojeva, se veseliva, vsako noč
zjutraj pa izginejo sanje proč.
Muc mirno spi na blazini,
ni več velik kot slon,
ne napihuje se kot balon.
Jaz sanjam o pouku, šolski
nalogi, nastopam v drugi vlogi.
Pismonoša veter
To v pravljici se godi
vse krasne proste dni.
Lea Mateja rada ima,
a tega nikomur ne izda.
Zaman joče deklica vsak dan.
Vendar vse opazi veter hiter in močan,
pa ji zakliče glasno:
» Punči, napiši mu pismo jasno!«
Ubogala je rada Lea mlada.
Matej pismo je prejel
in prav vse razumel.
Deklici roko je podal
in na kolenu v šolo jo peljal.
Igre
Luna srebrna in sonček zlat,
pridita z nami se igrat.
Skupaj bomo rajali,
si veliko žogo podajali.
Potem se bomo peljali na izlet
čez naš in tuji svet.
Pridita zdaj, ko je poletje
in povsod diši cvetje.
Mi se veselo igramo,
žalosti ne poznamo.
Vsi radi se imamo.
Mamine solze
Grlica lepa mala
gnezdo je pospravljala.
Potem je svoje perje počesala
in k mami zaklicala:
»Poglej moje močne perutnice!
Kmalu bom vesela
čez ves svet odletela.«
Mama grlica je vstala,
jo gledala in molčala.
Nato žalostna si solze je brisala,
ker sama bo ostala.
Mala grlica je rekla,
da jo bo obiskala.
Orel in prijatelji
Orel ima prijatelje tri,
kragulji s kremplji so vsi.
Ukradli so ovco in jagnje snedli,
še človeka bi pojedli,
a so odleteli krast drugam.
Mali Anže je vse to videl in lovca Puškca poklical.
Lovec je roparje ulovil,
nobenega pa ni ustrelil.
Odnesel jih je v živalski vrt,
tam je bil orel najbolj potrt,
ljudje pa vsi veseli,
ker več roparjev niso imeli.
O sreči
Deklica mala in zala
metulje lovi, pikapolonico dobi,
potlej še kobilico zeleno
in lepo gosenico rumeno.
Išče vesele pojoče ptiče,
a se ji prikaže le rjavo pišče.
Nazadnje deklica vse izpusti
in nikogar več ne ulovi.
Vsem reče jasno in glasno:
» V naravi zdravi vsi so pravi,
tudi vi veseli v njej boste živeli.«
Prav ima, vse je odlično
in prav, če si zdrav.
Pa še srečen!
Kje si, pomlad?
Otroci in Cvetne ulice
niso v marcu marali zime.
Pa so pesem založili
in v svet odpravili.
Takole:
Pomlad, kje si zdaj?
Kje je cvetoči tvoj raj?
Pridi k nam, pomlad,
vsak v ulici te ima rad.
Pa se je pripeljala cvetoča
lepa, zdrava in rastoča
v kočiji z rožami
in ljubeznijo.
Uh, ta pomlad!
Pirhi
Zajček Uhec bel in vesel
na dvorišče je prispel,
v kokošnjak se je podal,
tam košaro jajc nabral.
V hiši jih je stresel na preprogo
in rekel vsem prav strogo:
» Skuhajte in slikajte!«
Metka je naredila muco debelo,
Jožek mamico in omelo,
Alica je naslikala žiraf devet,
kako gledajo čez svet.
Mama slikati ne zna,
očka pa ni bil doma.
Polžek
Polžek Slinek mali
leze počasi po mehki travi,
išče solato okusno,
da se bo nasitil slastno.
A je polž počasen,
solata dozori že vse,
preden on list izsesa.
Zato mu jo Sandra nabrat
hiti, da jo bo polžek
jedel kar teden dni.
Počasi prileze po travi, s svojo lepo hiško se ustavi
in tam prespi dolge dve noči.
Dedek vesel
» Babi, kam je dedek šel?
Kje je zdaj, ko je krasen maj?«
» Dedek vesel v gozd je odbrzel,
išče želode za pujske nerode.«
» Sami tega ne znajo?«
» U ja, znajo, a rajši strežbo imajo.«
» Kakor jaz,« se smeje Tomaž.
Babica mu da torto sladko,
pujskom pa dedek želodov polno mlako.
A mi?
Kaj imamo mi vsi?
Za tri vagone pisane bombone.
Ples
Harmonikar poje pesem,
jaz jo otrokom nesem.
Roke si veselo podajmo.
Zaplešimo kot za kolajno.
Nak! Samo za veselje
ples nas v krog popelje.
Zavrtimo se kot veter
- striček stari,
ki ga nihče nikjer ne ustavi.
Pridite k nam v krog,
pa čeprav ste bosih nog.
Hojladridro, hojladridro!
Veselo naj bo.
V zboru
Ptice črne, sive, rjave, bele
v jatah na jaso so priletele.
Tetka sova s palico da znak,
naj posluša pesem zdaj vsak.
Najprej grlico in slavčka,
a ne gre brez kanarčka;
nato ponovijo vsi.
Ko se pesem odvrti,
v zboru znajo zapeti že vsi.
pojejo vsem ljudem
o miru in sreči
ter o ljubezni večni
na lepem svetu tem.
Jolanda
Mala Jolanda mesi kruh.
Ali veste, da to ni od muh?
To je zelo težko delo,
a lažje, če delaš veselo.
Mamica o vsem svetuje,
babica ji sladolede daruje;
vse je lepo in prav.
» Samo, če si zdrav!«
poje dedek leže
in kar v postelji si pipo prižge.
Jolandin kruh se že peče,
zato soseda glasno reče:
»Pridna mala,
vsa ulica je zadišala.«
Naša Ditka
Zlatolasa, hitra, učena, vitka,
prijazna in ljubka naša Ditka
v šolo vsak dan hiti,
nikdar nobene ure ne zamudi.
Riše, pleše, pa žogo meče,
čez cvetoč travnik urno steče.
Niti izurjen ati je ne ulovi.
Ditka se mu od daleč smeji.
Nikoli ne joče, hrabro
si prste obveže, ko se pri lupljenju
krompirja ureže.
Najpogumnejša je med nami,
zato jo imamo vsi radi.
Na paši
Tomažek pase zajčke tri,
pa se mu eden v travi izgubi.
Išče ga med listi zelenimi,
potem pod sončnicami rumenimi.
Zajček pa za njim hiti!
In se mu na nagajivo smeji.
Tomažek ga jezno priveže
in debelo palico ureže.
Z njo ga bo pregnal,
če se bo še nagajivo smejal.
Tomažek pase zajčke tri,
nobeden se več ne izgubi.
Čarovnica
Čira – Čara čarovnica stara
v slikanici je zaspala.
Sanjala je lepe sanje,
kako na oblaku leti;
verjela je vanje;
Srečna se je zbudila in takoj
zaklicala deklici:
» Teja, pridi, ladja že hiti,
po nebu pluje polna otrok, nihče
ne obžaluje, da po morju modrem drsi.
Mi štejemo dneve kratke
in ližemo bombone sladke.«
In zdaj? Pravljice je kraj.
Posebna pesem
Priplaval je sonček zlat
z otroki na trato se igrat.
Po igri prebirajo veselo tisk,
kdaj pridejo Evropejci na obisk.
otroci naši pišejo lepo in prav
pesmice dolge v pozdrav.
Veselo naj bo mesto celo
na srečanje hitelo.
Iger novih se učimo,
z njimi se srečanj veselimo,
ker prijatelje dobimo.
| Vsebina članka je delno ali v celoti izpeljana iz vira {{{source}}}. Imetnik avtorskih pravic je dovolil objavo gradiva pod licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 Unported. Dokaz za to so potrdili in shranili prostovoljci OTRS pod številko zahtevka {{{id}}}. To predlogo naj dodajajo potrjeni prostovoljci OTRS po prejemu jasne izjave o dovoljenju na naslov permissions-sl  wikimedia.org. Predloge ne uporabljajte za zahtevanje dovoljenja. |