Cvetoči maj
Cvetoči maj. Anton Medved |
|
Pač dolgo, težko smo čakali,
o vigred, da prisiješ spet;
razpada zdaj snežena halja,
pred nami zemlja se razgalja,
iz nje za cvetom sili cvet
in kal odpira se ob kali —
kar dolgo, težko smo čakali.
Naj tudi hrujejo viharji,
odmikajo tvoj zlati čas,
ti vedno lepa, vselej nova —
kasneja časih, a gotova —
ogrej, krepčaj, pomlajaj nas,
ki dan z a dnevom smo v viharji
hladneji, trudneji in starji ...