Daguša, sončece
← Praga | Daguša, sončece Mrzle pravljice Tomaž Šalamun |
Okroglica → |
|
<poem>Most na Soči je večino železa prebarval. Fant je večino mladosti prespal. A ja? A je ravno? A so Goldberg kamioni pred tračnico ravni? Piotr je oče vseh teh pripovedovalcev, ne samo na Poljskem. Balile marširajo po spominu moje mladosti in Srečko Kumar skoraj prevrne dojenčka na via Giulia. Vukica bi se lahko razbila. Moja mama Daguša je bila prav v takem vozičku, le da ga niso spustili po cesti. Par let pozneje so se tam ubijali fašisti in komunisti. Vsi, ki so dihali mesto, so šli. Ostali so se zagrizli med trte. Ribe so jim pojedli Italijani.