Damon Meliti
← Mina v’ molitvi. | Damon Meliti. Zbirka Krajnska zhbeliza, 3 U. J. |
V' Danah 12. Maligatravna 1831. → |
|
˛Slaba je ſvitloba lune,
Njo oblaki ſkrivajo,
Shaloſtno na zitrah ſtrune
V’ moje ſerze glaſ pojo;
Nove delajo mi rane,
˛Serze mi prebadajo;
˛Solse ſo le nozhi snane,
K’ ſe le nji saupajo.
Dalezh, dalezh je Melíta,
Moj’ga ſerza draga kri,
˛Sladka je ljubesen ſkrita,
S’ roshami ovita ſpi.
Travniki ſo mi puſhave,
Od ljudi sdaj prozh beshim,
Sa veſelje nimam glave,
Jeſt nar raj ſam ſedim.
˛Sej veſelja ni bres tebe,
Tí le meni ſrezho daſh.
Al’ te ljub’ imá per ſebe,
Komu ſe tedej podaſh?
Vetri! glaſe te neſíte
K’ oknam, kjer Melíta ſpi,
S’ to beſedo jo sbudite:
Damon tvoj sa té shivi!
U. J.