Domenicos! Dati sklap
Otrok in jelen
Tomaž Šalamun
Po soku veslate, ubijate se, da se opijamo
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Zamenjujem te z Bogom.
Zato sem lisasta tekočina v ogromnih tubah,
voda znotraj tvojih žil.
Kot pešec, ki čaka na metro v Atlanti,
ki so ga zgradili Francozi.
Odprte, temne, mastne skale. Sam
skril. Kam bi jo dal, če bi te
zalila? Bi se odtekla?
Vidim te oblitega z rdečo mlako,
na obrazu skorja, samo črne
oči so čiste, ker se nanje ne prime.
Olje je na njih in rečejo nazaj,
sproti zmijejo. In potem plast
gessa, uteži dvigaš in ti
počasi dvigam ročke.
Obvisiš na njih.
Potoki najdejo svoje stalne poti.
Jeleni stojijo na tri, štiri centimetre
globoki vodi na belih kamnih,
pijejo. In tu je zrak. Vse se je
razteplo. Križi so dobili burgundske
glave, zapečatene žile. S prsmi
se drsam in vrtim. Golobice so pri miru,
ker jih ohranjaš z dihanjem.