Deček in mož
← Med sabo | Deček in mož Mera časa Tomaž Šalamun |
(Cvet ki se odpre, umira) → |
|
Odločil se je, da ne bo šel na plažo.
Mizar žaga, prebral je svoje gnostike.
Otroci v modrih plaščkih imajo odmor.
Roka na roki leži, ura na vodiču za Delos.
Preblizu je vse in preveč vse diši. Srečen
je, ampak boji se, da je šel pregloboko.
Ce se telo res sprime z drugim in dolgo trza
v slasti, se drugje odkruši. In človek
obstane v zraku, sam. Ampak zdaj samo
zamiži in tako močno čuti toploto udov
in močne roke. Tomás, čisto nežen si,
ampak močan kot hrast. Skozi tvoje
telo vidim Apolona in velikane,
njihova obličja in oči, glave, ki
plavajo na vodi na vetru na krožnikih.
Topel si in mehek. Ti si gospod noči.