Dekla
| PASTIRICA DROBTINICA Kristina Brenk |
| |||||||||||||||
Zgodilo se je in se ni zgodilo. — Živela je mati, ki je imela sedem sinov v tujini, doma pa le majhno hčerko.
Koje deklica zrasla, soji rekli ljudje: »Kako si srečna, saj imaš sedem bratov.«
Nekega dne je šla k materi in jo vprašala: »Mati, ali imam zares sedem bratov?«
»Čemu jih ne bi imela? Seveda imaš sedem bratov. Le tu jih ni, daleč na tujem so.«
»Če imam res sedem bratov, potem jih bom šla iskat. Naj gre naša dekla z menoj.«
Mati je privolila in dekleti sta se odpravili na pot. Hčerka je sedla na konja, služkinja pa je šla kraj nje.
Ko sta prehodili pol poti, sta prišli do bistrega studenca. Sonce je pripekalo in deklico je zažejalo. Skočila je s konja, šla k studencu, se nagnila k vodi in pila. Le pomislite, kaj je naredila dekla? Skočila je na konja in odjahala, hčerka pa je morala teči za njo.
Ko sta prispeli do bratov, so deklo sprejeli za sestro, sestrica pa je morala pasti kokoši in gosi.
Dekla pa je sedela na zlatem prestolu in se igrala z zlatim jabolkom.
Hčerka je vsak dan jokala, pasla kokoši in gosi in po soncu pošiljala pozdrave svoji materi.
Kmalu pa so bratje opazili, da jih je dekla prevarila. In posadili so na zlati stol svojo pravo sestro in odslej se je ona igrala z zlatim jabolkom, dekla pa je pasla kokoši in gosi.
Albanska pravljica