Dekle in ptica

← Prva pomladna bučela

Dekle in ptica (Pesmi) Fran Levstik

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

<poem> Dekle je zajemalo v vedro vode, v vedro kovano, vodice hladne; pogleda se v vodo, vidi si obraz, začudi se svojemu licu tačas: »Lepote, ki jo na obrazu imam, za tri gradove bele ne dam.«

Po veji skakljal je ptiček vesel, pa deklici mladi tako je odpel: »Al kadar bo eden pravi prišel, vso tvojo lepoto zastonj bo imel.«

»Kar rekel si, ptiček, to grda je laž, al ujet' te ne morem, ker perje imaš.«

»Ko moje peruti imela bi ti, še dan's bi zletela čez hribe, doli; in kjer bi se tebi povšeči dobil, čeprav siromak in revež bi bil, pod tremi gradovi koj streho mu daš, katere na svojem obrazu imaš.«

To rekel je ptiček in zletel je z vej, 'zmed vej pod nebo, pod nebom naprej. Dekle za njim gleda in pravi tako: »I kaj, ko vendar vse res bi bilo? Ptič leta nad nami, on vidi ljudi, ve dobro, kako se po svetu godi.«