Dekletom
← Strunam. | Dekletom. Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin. |
Pod oknom. → |
|
Pádala nebeška mana
Izraelcem je v puščavi;
’zginila je, ak pobrana
ni bilà ob uri pravi.
Kak lepó se rôsa bliska,
dokler jutra hlad ne mine;
komaj solnce bolj pritiska,
je pregnana od vročine.
Rožice cveto vesele
le ob času let’ne mlade;
leto pošlje piš in strele,
lepo cvetje jim odpade.
Roža, rôsa ino mana
vaša je mladost, dekleta!
Svet’jem, naj ne bo zaspana,
ki cveto ji zlata leta.
Fante ’zbiraš si prevzetna,
se šopiriš, ker si zala;
vari, vari, da priletna
samka se ne boš jokala! —