Deklica veka.

Deklica veka Babica pripoveduje Kristina Brenkova

Spisano:	Simona Omahen, Petra Gobec
Izdano:	(COBISS)
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Deklica je pometala in je našla krajcar. Za krajcar je kupila piskrček in je šla jagode nabirat. Tam jo je zajela noč. Deklica je prekucnila piskrček in zlezla vanj, da bi prenočevala.

Kmalu je prifrčala muha in prosila, ali sme pod streho.

Deklica pravi:

— Kar noter pojdi, zate bo že še kaj prostora. Komaj je muha notri, prileze žabica, potrka in

vpraša:

— Kdo je tu notri? Deklica pravi:

— Jaz, sirota deklica in muha pobrculja.

Tudi žabica prosi za streho, deklica pa jo povabi:

— No, pa pridi še ti notri, se bomo že stisnile. Potem priskače še zajček, potrka in vpraša:

— Kdo je tu notri?

— Jaz, sirota deklica, muha pobrculja in žabica pokrculja.

Zajec prosi:

— Ali daste še meni malo prostora?

— Kar skoči notri, nam bo pa topleje. Pozneje pride še lisica:

— Kdo je tu notri?

— Jaz, sirota deklica, muha pobrculja, žabica pokrculja, in zajec — novi hlapec!

— Bo pa še zame kakšen kotiček, pravi lisica in se zmuzne noter.

Ponoči pricopota še medved in vpraša:

— Kdo je tu notri?

— Jaz, sirota deklica, muha pobrculja, žabica pokrculja, zajec — novi hlapec in lisica — pridna deklica!

Medved pa nič ne prosi, marveč se kar baše noter. Toda piskrček poči, deklica pa veka.

Iz Roža na Koroškem, zapisala Josip Sašel in Fran Ramovš