Kdor noče delati, ne jej,
beseda dobro je rečena;
kdor dela, jesti kaj imej,
ta tudi zdi se nam poštena!
Mi delamo, se trudimo,
da se pod zemljo zgrudimo;
mož dela in otrok in žena.
Čebela dela, pridna stvar,
nabira za prihodnje čase;
trot je gospod, nič ni mu mar,
če se le on redí in pase!
Mi trotov ne spoštujemo,
mi tešemo, mi kujemo,
za druge delamo in zase.
Žulj prstan je na roki nam,
obleka iz hodnika, raša;
dans tukaj smo in jutri tam,
kjer se po pridnih rokah vpraša.
Mi dolbemo, mi vbadamo,
ko dela ni, pa stradamo –
diši nam brez zabele kaša.
Bog živi delo in moža,
ki z delom pridno se ukvarja,
dolžnosti, ki jih vsak ima,
zvest kristijan ne zanemarja:
mi smrti ne bojimo se,
ko pride čas, borimo se
za vero, dom in za cesarja!
