Delo na platformi

← Kopija, kopja, kapija

Delo na platformi Morje Tomaž Šalamun

Divja gos leti →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Biseri bele matice,

ogromno belo letalo galeba na poljem sivke,

hišic, tovarn ob reki,

Trideset metrov visok bleščeč pleh,

dolg pol kilometra,

Tam se možgani zlivajo na papir.

Veter niha jeklene vrvi.

Ne moreš lesu - čolnič - osmukati sivega betona.

Puliš dlake, odpihuješ lučke.

Bi gredelj ladje, rebra stali na

vesti? Je delavec, zamašen v teron,

podoben črncu z Madagaskarja?

Črno kožo ima,

sveti se kot koža igvane. Je

veli krokodil, ki pada na obe plati in

vihra, tolče po svojih jabolkih,

še igvana? Doktoriraš in hočeš

v gredelj dinozavra.

Čokolado mu daješ iz ust, avtoma spušča

šapice in potem gledaš, kako se na travniku

zbijejo. Vsak mora prinesti petnajst cevi.

Tri oprtnjake. Dvajset, tudi do

ssedemindvajset štikcev.

Vsi imajo napete mišise, vsi imajo

iste kretnje. Razstavljajo in sestavljajo svoj

bicikel. Bodo kam šli?

Zakaj ne dajo raje dela čistilcu čevljev?

V Smithsonianu so najdaljše kosti.

Neki sladki sok, neki razcapani

prošek je na voljo turistom.

Šolarjem imajo v ustih. Pogled je na sliko.

Koža se bo rehabilitirala.