Divji mož v Jelovici

Divji mož v Jelovici Pripovedke z Martinj Vrha Ivan Tušek

Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nekoč so Dražgošani hodili v Jelovico delat drva, s sabo so pa jemali kruha pa mleka. A vsak dan jim je divji mož vse snedel. To je trajalo tako dolgo, dokler niso ugotovili, kdo jim jemlje hrano. Potem so prinesli s seboj žganja in vina in to skupaj zmešali ter nastavili divjemu možu. Divji mož je prišel, popil tisto mešanico, se upijanil in zaspal. Dražgošani so ga tako zlahka dobili in zaprli. Tedaj jim je povedal o tisti železni rudi, ki jo še zdaj kopljejo v Jelovici. Dobra ruda! Potlej so ga pa spustili. Ko so ga spustili, je dejal: »Imeli ste ga ptička v pesteh, pa ste ga spustili. Ko bi ga ne bili spustili, bi vam bil še povedal, čemu je žica sredi orehovega jedra.«}}