Do Pessoe nič
| ← Perzija | Do Pessoe nič Sinji stolp Tomaž Šalamun |
Izmita plošča, temni screen → |
| |||||||
Gepard, kanček, gepard, zakaj se valjaš po
stružnici? Širaz je bilo ime Pepijevi muci. Lila
obroč, drenjanje v priči, če kaplja sonce,
hvala, če kaplja dež, sije dež. So ubite
živali bolj mehke kot neubite? Posut s prstjo,
kaj vidiš ven? Ogrlice in oktave. Borovo
smrečje, globok in plitev vodnjak, kako se
poljubljata. Kožuščke v rolki. Ptičke, meso,
prebite z leseno ostjo. Mlaskaš in se
pelješ z vodoravnim liftom, železen
konj imenovanim. Dlan mu daš pred svetilo,
da naredi figuro. Telesa imajo tipalke.
Ceste so položene na prekat: mulatiera,
hribovska, z okni, s parniki, Liliput je na
vodi, žgečka skorjo zemlje, čuva pred
potresi. Parniki lahko zginejo in nadaljujejo
svojo pot med robidovjem. Kožušček
je orokavičen. Danes v kaši, jutri v
breznu. Zdaj ima veverica že zobke in
kompot iz stropa, dna in neba. Vodoravno
je za tekanje in nabiranje. Vodoravno
je za skupaj zlaganje, hrana kot
koci nametani eden na drugega, da se
nabere toplota. Camões je odplul z ladjo.