Dober svet za izrejenje otrok
| Dober svèt za izrejenje otrok anonimen |
| |||||||||||||
Med občnokoristnimi sveti, ki nam jih rodoljubni možje v Novicah po očetovo dajajo, ga najdemo v 47. listu druziga tečaja: de naj stariši svojim otrokam obé roki enako rabiti perpusté. ‒ Le poprašajte jih, ki so si na eno ali drugo vižo desníco takó ranili, de jo nekaj časa per svojih opravilih niso mogli rabiti, kakó se jim je tačas levíca obnašala, in povedali vam bodo, kakó in zakaj de je letá takó okorna in slaba. Koliko slabosti v rokah tistih ostane, ki se v pervi mladosti prijemati, deržati, nositi, tolči i. t. d. niso učili, sim se per nekimu slepimu fantiču sam prepričal, ki je bil pred ne veliko letmi v gojilnico na Dunaj perpeljan, de bi tamkej, kolikor je za take reveže mogoče, podučen in izrejen bil. Imel je za svojo starost (okoli enajst lét) nenavadno majhine roké, drobne košice v kratkih perstih, kteri so se tudi ritnisko opogniti dali, takó de so njegove roké bolj jerhovim rokovicam, kakor prečudnimu orodju natóre, po kterim nar tanjši in nar imenitniši izdelki pridejo, podobne bile. Vodja imenovane gojilnice so me zagotovili, de edini vzrok takó popačenih rok je pomanjkanje potrébne vaje v pervi mladosti.
Prosim tedaj stariše, oskerbnike in znance tacih nesrečnih, de naj svoje otroke in rejence od mladih nog vadijo, vse kar se brez nevarnosti storiti da, potipovati, ošlatovati, deržati i. t. d., de bodo enkrat roké, ki jim očí domestiti morajo, ročno rabili, veliko nesrečo, ki jo k svoji sreči pràv ne poznajo, ložej prenesli in si z marsikterim delam zdravje uterdovali; de tedaj ne bodo z beračovanjem druge nadlegovali in kar je nar hujiga, v postopu svojiga dušniga zdravja zapravili. Pa tudi nogé prav rabiti, mladost zgodej učite. Med gluho-mutci (mestnih staršev) jih imamo, ki se skor ob vsaki kamen, kteri jim pod noge pride, spodtikvajo, ter čez-nj telebijo. Kaj je to druziga, kakor slabost v nogah in okornost? kér se otroci po navadi z svojimi stariši le po ravnih ulicah in pa še le malokdaj sprehajajo in se torej navadijo, nogé za seboj vleči, premalo vzdigovati in z njimi po tleh dersati, ktera huda navada se pozneji ne da takó lahko in hitro izkoreniniti. ‒ Ali ne le posamezne dele, ampak tudi vès život mora človek v mladosti uterditi, kér le taki ljudje, ki so navajeni vse prenesti, se tudi lahko vsimu vstavljajo. Od kod pride, de so nekteri takó pogosto lačni in žejni? de vsak hip k svoji potrébi gredó? de jih rado zebe, ali de jih precej vročína omami? de per nar manji sapici nahod dobojo? de jim takó hudo dé, če nekaj ur prečujejo ali če morajo nekaj časa po ojstrih potih hoditi? de se že bojé nekoliko stopin po dežju storiti? ali se spotiti, kakor de bi iz sladkora ali iz solí bili? Od kod drugod, kakor od tod: kér so stariši v slepi ljubezni svojim otrokam iz mladiga vedno trebuh polnili; kér niso spoznali, de otroci le zató pogosto k svoji potrébi letajo, de bi se uku ali kakimu drugimu delu, ki jim ne diší, odtegnili, in de se potem gerdih navad poprimejo; kér so se bali, de bi jim sinek ali hčerka na soncu ne zgorela; kér so jih hladniga zraka, kakor kuge varovali; kér so jim dovoljevali, nar petrebniši opravila raji na jutro odnašati, kakor jim pol ure spanja prikratiti; kér so menili, de so pota na kmetih z žeblji potrošene; kér se jim je dežník vselej nar potrebniši perprava zdela i. t. d.
K pokrepčanju života je čist in hladen zrak nar potrébniši réč. Glejte zveri in pa pitane živali in koj se boste prepričali, koliko pomaga prehajati se po hladnim zraku. Une so gibčne, te pa tolste (kér se jim obilno piče poklada) pa okorne, slabe, in vidi se, de prostosti nimajo. Poglejte jih, ki teže nosijo ali druge trudljive déla večidel pod milim nebam opravljajo, in nasproti pa šivarje, ki so zmirej v stanicah takó rekoč k stolu perkljenjeni. Kakšen je med njimi razloček?! Deržite po dnevi, kar je mogoče, okna v stanicah odperte (pa ne de bi sapa skozi vlékla, ko se v njih mudite), ne kratite sami sebi in svojim otrokam k zdravju potrébniga zraka, učite jih zmernost v jedi in pijaci; dajte jim vedno kaj koristniga délati, varujte jih postopa! Pa ne učite jih le z besedo, ampak tudi z lastnim izgledam, in rečem vam, de se ne boste več takó pogosto zavolj bolehovanja svoje družine pertoževali.
T. učitelj gluho-mutcov in slepcov.