Domača lekarnica
| Domača lekarnica (apoteka) F. Plahtarič |
| |||||||||||||
(Spisal F. Plahtarič.)
Star slovenski pregovor pravi: »Zdravo telo najboljše blago«, kar je gotova resnica. Kdor ni bil še nikdar bolen, ta ne vé zdravja ceniti; ali kdor je bil kedaj bolen, poznava dobroto zdravja in je ne more preceniti.
Srečen je tisti, kterega še nikdar ni zalezla nobena bolezen; hvali naj Boga, da je zdrav, in prosi naj ga, da mu obrani zdravje. Samo zdravo telo skerbi lahko za svoj in svojega bližnjega blagor, za svojo in svojih potomkov srečo in blaženost, in zdrav ter krepek duh prebiva samo v zdravem telesu. Skerbi torej, da si ohraniš zdravje; če ga pa izgubiš, glej, da si ga spet pridobiš. Da si pa spet pridobimo zdravja, podaja nam narava mnogoverstnih zdravil, kterih nam je treba rabiti. Živali si jih poiščejo po naravnem nagonu, in kdo še ni nikdar videl pseta, kako skerbno išče zdravilne trave in jo zoblje, ker je bolno? Človeku jej pa dal Bog um in pamet, da se sam uči poznavati zdravila in je prav rabiti.
Samo tedaj pa smemo upati zdravja, če je rabimo o pravem času in prav.
Zdravila moramo rabiti o pravem času. — Bolezen moramo zdraviti koj v začetku, dokler se še ni vkoreninila v telesu; pozneje je skoraj vselej prepozno. Neumen je izgovor: »kakor je prišlo, pa preide.« Da, da! vsaka bolezen preide gotovo sama, ali večidel še le takrat, ko zastane tudi serce. Nemudoma naj pokliče bolnik dobrega zdravnika, in razodene naj mu bolezen na tanko. Zoper navadne, nenevarne bolezni, in če nima zdravnika pri roki, naj pa rabi domača zdravila. Ktera ženica na kmetih nima n. p. bezgovega cvetja, kamilic, melise in drugih zdravilnih rastlin? Ktera ne vé, koliko zdravilne moči imajo nektere rastline? Dobro in potrebno je, da jih imamo zmerom doma spravljenih.
Zdravila moramo rabiti prav. — Če pokliče bolnik zdravnika, zapiše mu zdravnik potrebnih lekov ali zdravil in mu pové, kako je mora rabiti. Zvesto naj se ravná bolnik po zdravnikovem nasvetu, ker mu bodo leki samo tedaj pomagali, če jih rabi po njegovem ukazu. Če nima bolnik zdravnika, naj rabi domača zdravila. Vsaka bolezen zahteva svojih lekov. Če bi rabil zoper ktero bolezen kakoršno si bodi zdravilo, tedaj bi mu zdravilo ne pomagalo, lahko pa tudi škodovalo, ali ga celó umorilo. Zdravje in smert visita o pravi rabi zdravil.
Ker zna domača zdravila malokdo prav rabiti, potrebno in dobro je pa močno, da jih znamo, povém nekoliko o koristi in rabi navadnih zdravilnih rastlin, kterih si vsaki lahko nabere in si tako napravi domačo lekarnico. Ker jih moramo pa dobro poznati in vedeti, kje se nahajajo, kedaj jih je treba nabirati in kako spravljati, da nam bodo dobra zdravila, povém nekoliko a) kako jo je treba nabirati in spravljati in b) kakošne so, kje so nahajajo in kako naj se rabijo.
I.
urediRastline moramo nabirati o suhem vremenu; zjutraj nikdar ne, zvečer tudi ne. Zelišča se nabirajo, ko se razcvetajo. Takim, ki imajo terdo steblo, moramo listje otergati, predno je posušimo. Posušiti je moramo, prej ko moremo; najbolje je, da je posušimo na tleh, ali na solncu ne. Pretresati jih ni treba; bolje je, da je prav redko raztresemo. —
Cvetje se nabira, ko se razcveta. Če ima glavice, kakor n. p. rman, otergajo se cele glavice; sicer samo cvetni lističi. — Korenine enoletnic se izkopljejo še tisto leto v jeseni, dve-ali večletnic drugo leto s pomladi ali pa pozno jeseni. Korenine moramo dobro otresti ali obrisati, da odpade perst. Debele, dolge in sočnate korenine se razkoljejo, okrogle in čebulne pa razrežejo na kolesca, napeljejo na nit in obesijo na sapo, dokler se ne posušé. — Semenje se nabira, ko je popolnoma zrelo.
Posušeno zelišče, cvetje, korenine in semenje moramo spraviti v sklenice, pušice ali pa škatle, potem je pa dobro zavezati ali zapreti. Imeti je moramo na suhem, pa hladnem. Kar se spridi, moramo koj odbrati in zavreči, da so ne spridi tudi ostalo. Posebno dobro moramo paziti, da se ne zmeščá drugo med drugim. — Vsaka leto naj se naberó, če je le mogoče, nove rastline.
II.
urediNajvadniše rastline za domačo lekarnico so:
1. Bezeg, černi. (Sambucus nigra; schwarzer Hollunder.) — Černi bezeg je drevo ali germ. Steblo je do 20 čevljev visoko, ima bel steržen. Listi so pernati. Cvetje je rumenkasto belo. Jagode so zunaj černe, znotraj rudeče in imajo po tri zerna. Cvete od meseca junija do julija. Koža, listje in seme je grenko. — Nahaja se po gozdih, plotih, pri vaséh, kraj potokov. — Rabijo se jagode in cvetje. Jagode raztapljajo, pomagajo k potu, čisté želodec, če jih precej pojemo. Sirovo cvetje čisti počasi želodec; posušeno mečí, žene pot, čisti želodec. Čaj ali tê iz bezgovega cvetja se rabi zoper bolečine v persih, gosto slino, nahod, prohlajenje, spuščaje.
2. Detelja, merzlična. (Menyanthes trifoliata; Bitterklee.) — Večletnica. Korenina je valjasta. Steblo je prav majhno, stoji k višku. Liste ima, kakor navadna detelja, trojnate. Rudečkasto-beli cveti stojé v grozdu. Čašica je peterodelna. Venčič je lijast, bel ali rudečkast, ima pet kerp. Prašnice so vijolčaste. Cvete od aprila do maja. Listje je grenko. — Nahaja se po močvirih, vlažnih travnikih, vlažnem germovji. — Posušeno in stolčeno listje se rabi zoper merzlico, hromoto, kurdej, slab želodec, težko prebavljanje, vodenico.
3. Dušica, materna. (Thjmus serpyllum; Quendel.) — Večletnica. Majhen vejnat germič. Steblo je ležeče, največ čevelj visoko, ima na kratkih vejicah v glavicah šopaste, rudeče cvete. Listi so majhni, pakrožni, včasi kosmati, spodaj pikasti. Čašica je dveustnata, venčič je dveustuat; zgornja ustna je ploščnata, spodnja trikrat nacepljena. Cvete od junija do septembra. Diši prijetno. — Nahaja se po gričih, grivah, mejah, travnikih, kraj potov. — Rabi se zelišče, ktero krepča čutnice, žene pot. Čaj iz njega pomaga zoper bledico, kerč, vertoglavico. V vrečicah se deva na merzle otekline, ktero razplavlja.
4. Jetičnik. (Voronica officinalis; Ehrenpreis.) — Večletnica. Majhna rastlinica. Korenina je vlaknata. Steblo je ležeče, kosmato. Listi so podolgasti ali jajčasti, kosmati. Cveti stojé v grozdu. Čašica je četvorodelna. Venčič je kolesast, četverodelon, višnjevkast. Cvete od junija do julija. Zelišče je grenko. — Nahaja se po gozdih. — Iz posušenega listja se kuha čaj zoper kašelj, naduho, nahod.
5. Kamilica, prava. (Matricaria Chamomilla; echte Chamille.) — Enoletnica. Korenina je koželjasta. Steblo je do čevlja visoko, ravno, golo, rudeče kakor škerlat. Listi so zeleni, kakor trava, imajo prav ozke končke. Cvetni koški so majhni, imajo v kolobarji nazaj zavihane, v krožcu pa rumene, cevaste cvete. Cvetke nimajo kodeljice. Cvetišče je votlo, kupičasto. Cvete od maja do jeseni. Cvetje diši lepo, ali je grenko. — Nahaja se po grivah, njivah, suhih travnikih, kraj potov. — Cvetje krepča, razplavlja. Čaj iz njega se rabi zoper bolezni v trebuhu, klanje ali ščipanje, kerč, napenjanje, merzlične bolezni. Stolčono ali celó cvetje se deva v vrečicah na šene, otekline, ktere razplavlja.
6. Kiselica. (Rumex acetosa; Sauerampfer.) — Večletnica je koželjasta. Steblo stoji k višku, je do 3 čevljev visoko, golo. Listi so goli, zeleni, kakor trava; zgornji so podolgasti ali suličasti, spodnji peceljnati, trivoglati, jajčasti ali podolgasti. Cveti stoje v brezlistnih, škerlatno rudečih grozdih. Sad je trivoglat orehek. Cvete od maja do julija. — Nahaja se po travnikih, mejah, pašnikih, kraj potov in potokov. — Čaj iz korenine se rabi zoper dristo, grižo, kurdej. Čaj iz zelenega zelišča gasí žejo, hladí, raztaplja in se rabi zoper gnjilo in žolčno vročico, kurdej.
7. Korenina, sladka. (Glycyrrhiza glabra; Süssholz.) — Večletnica. Korenika je plazeča, za perst debela, dolga, zunaj rujavkasta, znotraj rumenkasta, sladka. Steblo je 4 do 6 čevljev visoko, vejnato. Listi so pernasti, dolgi; listki so jajčasti, temno zeleni, spodaj smolnati. Cveti stojé v klasih. Čašica je dveustnata, petkrat nazobčana. Cvetka je vijolčasta, metuljasta, ima pet lističev. Strok je kratek, gol, ima po tri ali štiri zerna semena. Cvete meseca junija. — Nahaja se po spoklinah, gozdnatih hribih. — Stolčena korenika ali čaj iz nje se rabi zoper gripo, naduho, nahod, pljučnico, suhi kašelj.
8. Lan. (Linum usitatissimum; Lein.) — Enoletnica. Korenina je tanko koželjasta. Steblo je do 3 čevlje visoko, stoji kviško, je golo. Listi so sivo zeleni, suličasti, krogli. Cveti stojé verh stebla v nepravem kobulu. Čašica ima pet jajčastih, golih listkov. Venčič ima pet lističev. Prašnikov ima pet. Cvetke so višnjeve. Cvete od maja do jeseni. Seme je sladko, slizko, oljnato. — Sejó ga po njivah; divji se nahaja po tratah. — Iz semena se kuha čaj zoper hripo, terdovratni zapor, bolečine od kamna. Skuhano in v mleku kuhano seme meči. oljšuje bolečine, godi in se deva na otekline, ki izvirajo iz kake bolezni.
9. Lučnik. (Verbascum Thapsus; Himmelbrand.) — Dveletnica. Korenina je koželjasto vejnata. Steblo je 2 do 5 čevljev visoko, gosto kosmato. Listi so gosto kosmati, zelenkasti, drobno narezani; spodnji so klinasti ali podolgasti, topi, zgornji podolgasti ali suličasti, špičasti. Šopasti cveti stojé verh stebla v 1 do 2 čevlja dolgem grozdu. Čašica je peterodelna. Venčiči so majhni, svetlo rumeni; rob ima pet kerp. Cvete od julija do avgusta. — Nahaja se kraj vodà, pri gozdih, po peščenih in germastih tleh, po rebrih. — Iz cvetek se kuha čaj zoper kašelj, težko sapo.
10. Mah, bohinjski. (Cetraria Islandica; Isländische Flehte.) — Steljka je do 3 palce velika germasta, ploščnata, razlaščena, zgoraj rujava ali zelenkasta, spodaj belkasta. Kerpice so žlebaste, po kraji kocinaste. Sad je latvičast, rujav. Mah je grenek. — Nahaja se po gorskih gozdih, po tleh in po kamenji. — Nabirati se mora v mokrem in deževnem vremenu, ker se v suhem prerad lomi. Čaj iz mahú redi, krepča in se rabi zoper pljučno sušico ali jetiko, zoper zanemarjen nahod in kašelj, in če potegne kaka bolezen na pljuča.
11. Melisa. (Melissa officinalis: Melisse.) — Večletnica. Korenika je valjasta, kolenčasta, nagnjena. Steblo je do 3 čevlje visoko, stoji k višku, je vejnato: spodaj golo, zgorej puhasto. Listi so mehki, nagerbančeni, jajčasti, spodnji tudi serčasti, topi, narezani in napiljeni. Cveti so šopasti. Čašica je dveustnata; zgornja ustna je trikrat nazobčana, spodnja dvakrat nacepljena. Venčič je dveustnat; spodnja ustna je trikrat nacepljena. Cvetke so majhne, bele ali rožnorudeče. Cvete od julija do avgusta. Zelišče diši, kakor limona. — Sadé jo po vertih; divja se nahaja po grivah, mejah, kamnitih in germastih tleh, pri vinogradih. — Čaj iz zelišča krepča čutnice, vstavlja kerč in se rabi zoper hromoto, hude merzlice, kerč, mertud, vertoglavico. V vrečicah se deva na otekline, ktere razplavlja.
12. Mlič. (Taraxum officinale; Röhrleinkraut.) — Večletnica. Korenina je valjasto koželjasta. Steblo je od 2 palca do čevlja visoko, ležeče, brezlistno, cevasto, golo. Listi so klinasti, podolgasti, špičasti ali topi, celorobi ali nazobčani. Venčiči so jajčasti. Cvetke so belkasto ali temno rumene. Cvete od marca do septembra. — Nahaja se povsod po travnikih, pašnikih, kraj potov. — Čaj iz korenine raztaplja, čisti kri in se rabi zoper zlatenico, spuščaje.
13. Ogrščica, černa. (Brassica nigra; schwarzer Senf.) — Enoletnica. Korenina je koželjasta. Steblo je od pol čevlja do čevlja visoko, stoji k višku, je vejnato, višnjevkasto. Spodnji listi so zeleni, kakor trava, večidel goli, jajčasti ali kopjasti, nazobčani; zgornji so višnjevkasti, goli, podolgasti ali čertasti, nazobčani ali celorobi, špičasti. Čašica je četverolistna. Venčič ima štiri majhne, rumene lističe. Sad je krogljičast. Cvete od junija do julija. — Nahaja se med žitom, po pustih krajih; divja se nahaja po tratah. — Seme draži čutnice, pomaga k prebavljanju. Stolčeno se daje po žličici zoper vertoglavico, zasliženje v želodcu in čevah, zoper kurdej. Testo iz stolčenega semena in kisla se deva zoper nahod, prehlajenje, protin, tók, podgrom na meča ali podplate; zoper očesno vnetico na zatilnik ali na rame; če bolé zobjé ali če terga po ušesih, za ušesa; zoper mertud na zatilnik; če bôde, na persi. Ko se koža porudeči, naj se odvzame testo in zmije koža z mlekom ali z vodo; če je predolgo na koži, stekó mehurji.
14. Oman (Inula Helenium; Brust-Alant.) — Večletnica. Korenika je gomoljasto vejnata, zunaj rujava, znotraj sivkasta. Steblo je 3 do 5 čevljev visoko, stoji k višku, je debelo, brazdato, mehko kosmato, zgoraj na več vej razdeljeno. Listi so jajčasti, špičasti, nazobčani, zadej kosmati. Cveti stojé v velikih glavicah; v krožcu so cevasti, petkrat nazobčani. Cvetje je rumeno. Cvete od julja do avgusta. Zelena korenina je grenka; suha diši, kakor vijolice. — Gorjanci ga sadé po vertih; divji se nahaja po gorah na pustih tleh, po rovih. — Korenika raztaplja, draži čutnice, dela vročino. Stolčena ali čaj iz nje pomaga zoper naduho, kašelj, slabi želodec.
15. Pelin (Artemisia Abisinthium; (Wermuth.) — Večletnica. Korenina je vejnata. Steblo je 2 do 5 čevljev visoko, na pol germasto, stojí k višku, je sivkasto kosmato. Listi so sivi; spodnji so tridelni. Končki so suličasti ali čertasti. Cvetne glavice so prav majhne. Cveti so v krožcu cevasti, petkrat nazobčani; kodeljic nimajo. Cvetišče je kocinasto. Cvetke so rumene, kakor žveplo. Cvete od julija do avgusta. Cela rastlina diši zoperno in je zlo grenka. — Nahaja se po kamnitih in germastih krajih, kraj potokov, voda. — Zelišče draži čutnice, krepča želodec, raztaplja. Stolčeno suho zelišče ali čaj iz njega pomaga zoper vodenico, zlatico. Zoper merzlico se dene malo suhega stolčenega pelina in malo sladkorja v kislo, in se popije.
16. Pirnica. (Triticum repens; (Quecken-Graswurzel.) — Večletnica. Korenika je vejnata, plazeča. Bilke so do 2 čevlja visoke, stojé k višku, so gole. Listi so zeleni, kakor trava, čertasti, kocinasti. Klas je čertast, stoji k višku: klaski so podolgasti, goli ali kocinasti, peterocvetni. Spodnje cvetne pleve so podolgaste ali suličaste, prišpičene, tope ali pristrižene. Cvete od junija do jeseni. — Nahaja se po mejah, tratah, travnikih, kraj potov; po njivah je nadležen plevel. — Iz korenike, ki redi in raztaplja počasi, se kuha čaj zoper vnetične in žolčne bolezni, zasliženje v persih, zoper žleze.
17. Polaj. (Mentha Pulegium; Polei-Minze.) — Večletnica. Korenina je vlaknata. Steblo je pol čevlja do čevlja visoko, stoji k višku, je vejnato, golo. Listi so pakrožni ali podolgasti, topi ali špičasti, redko napiljeni. Venčič je vijolčast. Cvete od julija do septembra. Zelišče diši ostro; na jeziku peče od začetka, potem pa hladi. — Nahaja se po mlakužah, močvirih, vlažnih pašnikih, travnikih. — Rabi se zelišče, ktero odpira, vstavlja kerč. Iz njega se kuha čaj zoper kerčni kašelj otrók, naduho, slizave bolezni v persih.
18. Potrošnik, navadni. (Cichorium Intybus: Cichori.) — Večletnica. Korenina je valjasto koželjasta, mesnata, z grenkim mlečkom napolnjena. Steblo je do 3 čevlje visoko, stoji k višku, je golo ali ima majhne kocinice, ima narazen stoječe veje. Listi pri tléh so škerbinasti, na steblu stoječi so suličasti, šobasto nazobčani. Cvetne glavice so pri verhu vej v pashah. Venčiči so višnjevkasti, jezičasti. Cvete od julija do jeseni. — Nahaja se po tratah, peščenih in pustih tléh. — Rabi se listje in korenina, ktera krepča, hladi, čisti kri. Listje se jé v salati; iz korenine se kuha čaj zoper zapor, zaterdenje jeter, zlatico, bledico.
19.Rman, navadni. (Achillea Millefolium; Schafgarbe.) — Večletnica. Korenika je vejnata, plazeča. Steblo je 3 palce do 2 čevlja visoko, stoji k višku ali se dviga, je volnato kosmato. Listi so v obsegu suličasti, drobno pernato delni; končki so suličasti, čertasti ali ščetinasti, celorobi ali nazobčani. Cveti stojé v koških; v krožcu so rumeni, cevasti, petkrat nazobčani, v kolobarji jezičasti, beli. Cvetke so bele: kodelic nimajo. Cvete od maja do jeseni. — Nahaja se povsodi kraj potov, po travnikih, tratah. — Rabijo se cvetke in listi, ki krepčajo, raztapljajo, vstavljajo kerč. Vroč čaj iz njih pomaga zoper dristo, klanje, kerč v želodcu, koze, ogrece, osepnice; merzel čaj zoper berkanje kervi, kervotok.
20. Roža sv. Uršule. (Teucrium Chamaedrys; Gamander.) — Večletnica. Korenina je véjnata. Steblo je do 8 palcev visoko, na pol germasto; ležeče ali dvigajoče se, vejnato, puhasto. Listi so podolgasti ali serčasti, topi, narezani, puhasti. Na koncu stebla je dvoje ali troje cvetov, ki stojé v grozdih. Čašica je petkrat nazobčana. Venčič je svetlo škerlatnorudeč, enoustnat; zgornja ustna je dvakrat, spodnja petkrat nacepljena. Cvete od julija do septembra. Zelišče diší ilepo in je grenko. — Nahaja se po kamnitih hribih, tratah, pri vinogradih, kraj potov. — Čaj iz zelišča čisti, raztaplja, žene pot in pomaga zoper kurdej, podgrom, terganje po udih.
21. Sirotica. (Viola tricolor; Dreifaltigkeitskraut.) — Enoletnica. Korenina je koželjasta. Steblo je palec do čevlja visoko, dvigajoče se, puhasto. Listi so debelo narezani; spodnji so okrogličasti ali jajčasti, topi ali prišpičeni. Prilistki so veliki, pernasto nacepljeni. Čašica je peterolistna ali peterodelna. Venčič ima pet lističev; zgornja 2 sta vijolčasta, spodnji 3 so rumeni. Cvete od konca aprila do jeseni. — Nahaja se po kamnitih in germastih krajih, mejah, njivah, vinogradih, travnikih, tratah. — Čaj iz zelišča odpira, žene pot, čisti počasi, goni na vodo in pomaga zoper spuščaje, posebno garje.
22. Slak, šmarni. (Glechoma hederacea; Gundelrebe.) — Večletnica. Korenina je vlaknata, plazeča. Stebla so 3 palce do čevlja visoka, gola ali debelo kosmata. Listi so ledvičasti ali serčasti, topi, debelo narezani. Cveti so šopasti. Čašica je petkrat nazobčana. Venčič je svetlo vijolčast, dveustnat; zgornja ustna je ploščata, spodnja trikrat nacepljena. Cvete od aprila do junija. — Nahaja so po hostah, mejah, plotih, tratah, kraj potokov, med germovjem. — Čaj iz zelišča krepča, meči, odpira in se rabi zoper terdovratni kašelj, bolečine od kamna.
23. Slez, navadni. (Althaea officinalis; Eibisch.) — Večletnica. Korenina je koželjasto vejnata; iz nje postane valjasta, debela korenika. Steblo je do 3 čevlje visoko, stoji k višku, je vejnato, mehko kosmato. Listi so sivkasto zeleni, mehki: spodnji so serčasto okrogli, peterokerpi, ostali so jajčasti, trikerpi. Cvetje je grozdu podobno. Čašica je petkrat nacepljena. Cvetke so bele ali belorudeče. Cvete od julija do avgusta. — Nahaja se po vlažnih travnikih, po vlažnem germovji. — Rabi se vsa rastlina. Čaj iz listja, cvetek in korenin pomaga zoper hripo, kamen, kašelj, prisadno vročico, težko sapo. V mleku ali v vodi kuhano listje se deva na otekline, da se pred izgnojé in predró.
24. Svedrec. (Erythraea Centaurium; Tausendguldenkraut.) — Dveletnica. Korenina je koželjasta. Steblo je pol čevlja do čevlja visoko, stoji k višku ali se dviga, je štirivoglato, golo. Listi so zeleni, kakor trava, celorobi, špičasti ali topi; pri tleh so rožičasti, narobe serčasti, na steblu stoječi so jajčasto podolgasti ali suličasti. Čašica je petkrat nacepljena. Venčič je majhen, temno rudeč, lijast; rob je petkrat nacepljen. Cvete od julija do avgusta. Zelišče je grenko. — Nahaja se po germastih krajih, pri gozdih. — Zelišče raztaplja, krepča želodec, čisti. Stolčeno ali čaj iz njega se rabi zoper zapor, merzlico, oslabljeno prebavljanje, bledico, zlatico.