Domov, domov

Domov, domov Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Domov, domov, Pionir, 1949/50, št. 1, str. 19.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Od vseh vetrov
nad jezerom se družijo,
kraj vseh bregov
gladino s krilci plužijo,
med bičjem se prepletajo,
kaj lastovke obetajo?
Domov, domov!

Oreh je v soncu zrumenel,
v zlató se kostanj je odel,
macesen na obali
se v jezeru zrcali.
Prišlé na cesto iz gozdov
so veverice, da domov
jesenskih znosijo sadov.

Poslednja ajda že zori,
na polju buča rumeni,
voz stelje vrača se pod krov,
domov, domov!

Na njivi že ugaša kres,
po blatni cesti vlači les
nad zemljo sklonjen par volov,
domov, domov!

Udaril z bičem je pastir …
Nekdo hiti v meglen večer,
z vasi ga spremlja lajež psov,
domov, domov!

Opombe urednice

1. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254,IN = 6795, tipkopis, št. 5/6.