Domovju.
← Barčica. | Domovju. Prvenci Janez Bilc |
Domovina. → |
|
Poglavja | I. II. III. • dno |
I.
urediV mislih gleda duša vedno,
Drago bistriško dolino:
Vas v dolino vidi čedno,
Vidi grada podertino.
Vidi hišico v nji belo,
Zad vinograd pa cveteči;
Sliši, kak bobni veselo
Bistrica — potok šumeči.
Čez zelenih lip verhove
Vidi stolp cerkven kipeti,
Z njega sliši pa zvonove
Milo krog in krog doneti.
V senci tvoji, lipa mila,
Bratje ljubljeni ležijo,
Bo tud moja kdaj gomila,
Tam, kjer oni sladko spijo?
II.
urediTice! kam tako hitite?
„Mraz je prišel v kranjske dole,
Z belim plaščem so pokrite
Nanosa višine gole.
Tje hitimo me v Italijo,
Kjer nas mrazi ne morijo,
Kjer vetrovi nas ne žalijo,
Kjer limone zelenijo.“
Ljube pevke, kaj hitite
Ve tak berzo v kraje vroče?
Oh postojte, govorite,
„Al še živ je ljubi oče?“
„So prijatli zvesti? Zdravi
Bratje dragi in sestrice?
Mar še zapuščeni Slavi
Kapljejo z oči solzice?“
III.
urediO dežela ljuba, mila!
Ni mi dano tam živeti,
Kjer me mati je dojila,
Ki vse ljubo mi je b’la na sveti.
O dežela ljuba, mila,
Ni mi dano tam živeti,
Kjer me mati je zgojila,
Ki vse ljubo mi je b’la na sveti.
O dežela ljuba, mila!
Ni mi dano tam živeti,
Kjer je matere gomila.
O dežela ljuba, mila!
Bo mi dano kdaj umreti,
Kjer je matere gomila? —