Draga! Vem, kako pri tebi me opravljajo ženice

Žalostna komú neznana je resnica, da jo ljubim. Draga! Vem, kako pri tebi me opravljajo ženice.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Med otroki si igrala, draga, lani. Čas hiti.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

4.
Draga! Vem, kako pri tebi me opravljajo ženice,
prav’jo, da v ljubezni moji ni biló nikdar resnice;
kak si brusijo jezike in ti štejejo na prste
pri kofetu, kar jih nisem, kar sem ljubil jih, device.
Al poslušaj mojo spoved, rekla boš, da sem nedolžen,
da le sama tí si kriva, ak je v temu kaj krivice.
Dokler ne cvetè še roža, so v častì pri nas vijol’ce,
zvončike, marjet’ce, druge tudi čislamo cvetlice;
kdor ni slišal nikdar peti sladkih pesem Filomele,
rad poslušal bo strnade, ščinkovce in druge ptice.
Al je moč na prvi prostor jo v zbiral’ščih posaditi,
moč ji prvo čast skazáti, ako v njih je ni kraljice?
Préd dekleta so imela, al kar tí cvetèš med njimi,
vseh lepot nobena nima nam dopasti več pravice.
To pomisli, ne zameri, da, kar solnce sem zagledal,
od oči so tudi meni se uzdignile temnice.