Draga! Vem, kako pri tebi me opravljajo ženice
← Žalostna komú neznana je resnica, da jo ljubim. | Draga! Vem, kako pri tebi me opravljajo ženice. Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin. |
Med otroki si igrala, draga, lani. Čas hiti. → |
|
4.
Draga! Vem, kako pri tebi me opravljajo ženice,
prav’jo, da v ljubezni moji ni biló nikdar resnice;
kak si brusijo jezike in ti štejejo na prste
pri kofetu, kar jih nisem, kar sem ljubil jih, device.
Al poslušaj mojo spoved, rekla boš, da sem nedolžen,
da le sama tí si kriva, ak je v temu kaj krivice.
Dokler ne cvetè še roža, so v častì pri nas vijol’ce,
zvončike, marjet’ce, druge tudi čislamo cvetlice;
kdor ni slišal nikdar peti sladkih pesem Filomele,
rad poslušal bo strnade, ščinkovce in druge ptice.
Al je moč na prvi prostor jo v zbiral’ščih posaditi,
moč ji prvo čast skazáti, ako v njih je ni kraljice?
Préd dekleta so imela, al kar tí cvetèš med njimi,
vseh lepot nobena nima nam dopasti več pravice.
To pomisli, ne zameri, da, kar solnce sem zagledal,
od oči so tudi meni se uzdignile temnice.