Dragoceni plašč

Dragoceni plašč anonimno

Objavljeno v Domoljub 1894, št. 5 (1. marca) v rubriki Podobe iz življenja

Spisano:	Postavila Tina Habjan
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Bilo je po zimi prejšnjega lato, ko je jeden g-at v hotelu .Pn angleški kraljici« po obodu pognal plašč Vse preiskovanju in pozvedovaoje, tla ln ^ nt", bilo je zaman. llreulvomno je kak tat, ki j« uah pri onej mizi obedoval, pnlaatil ai tuji plašč. Na večer tiatega dne. ko je bti oni plašč ukradeo. prišel je k uboinemu krojaču v 4. nadatropju b»*< v Zidarski ulici lepo napravljen goapod i veliki« novim pla«em in zahteval, da naj mu krojač iz pl«*61 naredi kratko suknjo, ostalo sukno pa naj nazaj dk Potoni kroja« ao jc aiccr ffudfl temu ukiizu, da naj ono lepo novo atiknjo tako pohabi. Vendar jo vzel gospodu mero ZA kratko suknjo in mu obljubil, da jo naredi'tokom tedna.

Drugo jutro apra\i se kroja? na delo in začne suknjo parati T<xla kdo bi popisal njega čudenje, ko je hipoma zapazil, da je bilo med suknom in podlago. vse polno novih bankovcev. Čim bolj je rezal, tem več bankovcev jc bilo vftitih. Zbal se je in naglo je ftel s plaščem na policijo, da ji naznani čudni dogodek. Ko je prišel oni dan, ko bi bilo moralo delo biti gotovo, prišel Je naročnik In že ae jc hotel jeziti nad ubogim krojačem, ker ni dela zvršil in jc suknja še cela na zidu vlaela. Toda kar naenkrat sc odpr6 vrata stnnsko sobe in dva policaja vstopita ter primeta naročnika. čci da Jc on ponarejevalec denarja, ker vai vftiti bankovci bili so ponarejeni. Ta pa se prestraši In se roti, da jc on lo navaden tat, ki krade obleko, no pa ponarejevalec denarja.

Ta dan opoldne sta priila dva elegantno napravljena gotpoda v hotel *pri angleški kraljici.« Jedcn njiju je imel oni novi plaši na aebi, in koj so pritekli natakarji, so ga mu vzeli lepo z rame in obesili na klin Komaj se ta dva goapoda vaedeta, vstane od mize neki drug gospod, stopi k plašču, ga otipi jc In pravi: »To jc pa moj meni ukradeni plašč?« Ni le dobro izgovoril, že stopi jedCQ onih dveh gospodov k nJemu rekoč: »Potem vas pa jaz v imenu postave primem kot ponarejevalca d( narja. Tu je moje pooblaatilo. Jaz sem policijski komiaar N.«

Pri km ae pa odprd tudi vrata, dva policaja vzameta hudodelca v sredo in ga odpeljeta v ječo. Ko so preiskovali sobo, koder Jc oni bival, dobili ao mnogo ponarejenega denarja. Tako jc bila njegova hudobija sluzana.