Drobižki

Drobižki Marko Simčič

Izdano:	2010
Viri:	Smashwords
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Tole so pesmi za mojega Andraža,
pa poleg njega še za vse druge otroke,
naj vsem bodo ljube in srčkom topla maža,
izvabljajo vselej naj smeh na obroke ...

Pižama

Le hitro obleči si pižamo,
tako pisano, veselo,
lahko zeleno ali belo!
Morda še z gumbi - ali brez?
Seveda s črtami počez!

Kratka? Dolga sta rokava?
Maja ozka je, mlahava?
Z napisom spredaj, sliko zadaj!
Kakor hočeš noči vladaj!

Da le hlače so dovolj široke!
Tam bo velik žep prišit,
kamor shraniš lepe sanje,
ki jih nabereš prek noči
in se spet zagledaš vanje,
ko srce ti poželi ...

Vrtiljak s konjički

Le poglej, kako v krogu dirjajo konjički!

Črni so in beli in majhni in poskočni!
S pisanimi sedli so osedlani!
Ostrog ne ubogajo in njih udarci močni,
so le ukazi nepoznani.

Jezdijo jih deklice in mali fantički!

Dan za dnem otroke nosijo,
in z njimi poskakujejo.
Nikdar ničesar ne prosijo!
Le veselje in smeh jim darujejo.

Tricikel

Ima dve kolesi zadaj,
da se ne prevrneš,
manjšega pa spredaj,
da v vse smeri obrneš.

Na dvorišču se voziš,
po pesku, po travi,
ob ovirah potrobiš -
a to te ne ustavi.

Čelado si na glavo daš,
ščitnike pa na kolena,
čeprav voziti dobro znaš!
Le, da buška ne zraste nobena!
Enkrat greš naprej
drugič spet nazaj,
a le pozorno glej,
da te ne ustavi policaj!

Trampolin

Ena, dve, tri - hop!
Navzgor se poženi!

Štiri, pet, šest - cop!
Ko padeš, se me nikar ne okleni!

Pač pa skoči spet nazaj in vstran,
z noskom naprej ali z ritko v bran,
preval v zraku naredi, s koleni strmoglavi
in nič se ne boj - na prožni se ujameš ponjavi!

Baloni, baloni, baloni

Baloni! Baloni! Baloni!

Vse mogoče barve in oblike,
privezani na pisanih vrveh,
na njih pa najrazličnejše slike,
ki otroke spravljajo v smeh.

Baloni! Baloni! Baloni!

Eden je takšen poseben, na plin -
tovrstni kar sami letijo!
Drug narejen je po starem, da z njim,
otroci lahko tudi mirno zaspijo.

Skuštrani zmaj Nagajivec

Na ličku osem barvnih res,
jih dvajset rase vrh glave,
še pet jih gleda iz ušes
in druge z repa mu štrle.

Včasih leti prav visoko,
kot bi se z repom dotikal nebes,
drugič spet prav na široko,
plazi se mimo hiš in dreves.

Včasih nagaja in sam poleti,
še vrv odnese ta lumpasti zmaj!
Nekje pa se obrne, pač, ko se mu zazdi-
in krotek se vrne nazaj...

Na ličku osem barvnih res,
jih dvajset rase vrh glave,
še pet jih gleda iz ušes
in druge z repa mu štrle.

Palček Šuft

Majhen je in trmoglav
prav rad za tvojim uhljem skače
in tam prav glasno govori,
da vse druge preglasi:
"Ne daj, ne daj, ne daj!"

Seveda vidiš ga le ti,
okleneš svoje se igrače,
in palčku daješ prav!

Da je to v redu? Ne, pa ni!
Saj se, če ne bo drugače,
prav nihče ne bo s teboj igral!

Cirkus prihaja

Očka, poglej! K nam spet cirkus prihaja!
In z njim velik živalski vrt!
Kaj pa skrivajo tam? Morda krilatega zmaja?
Ne, ne, saj to je le našemljeni krt!
Na polju ogromen šotor bo stal,
krog njega živahnih stojnic semenj
in balonov, igrač in vsega, kar je prav,
dokler dan bo svetel in ko bo temen.

Pod platnom silak uteži bo vihtel,
kot da so iz papirja in na konceh dva balona!
Kdo bi verjel, da sta težja, kot tona?

Klovn gledalce miže bo preštel,
iz rokava bo stresel vse nove zvijače!
Okrogel nos, velik nasmeh in kariraste hlače!

Krotilec bo leve ponosno začaral,
zdaj sem in zdaj tja jih po kletki bo gnal!
Z bičem v roki jim svojo bo glavo v žrela dal!

Če vsega tega ne boš maral,
pa čaka te tam še kopica stvari!
Tako cirkus tvoj srček za vselej osvoji!

Igračke iščejo novega lastnika

Igračke iščejo novega lastnika,
saj stari jim ves čas nagaja
in z njimi grdo ravna!

Pogosto jih razmetava in zraven zadovoljno vzklika
in drugače, kot sicer, pri tem prav dolgo vztraja!
Le z novo igračko morda spet se za kratek čas poigra!

Zato pa: igračke iščejo novega lastnika,
saj stari jim ves čas nagaja
in z njimi grdo ravna!

Hrošči, vešče, pajki in druge prijazne podobe

Hrošči, pajki, vešče in stonoge
so nadvse prijazne podobe!
Fantiček pa njim v izogib vedno dela velikanske kroge
ker mu jih očka predstavil je - kot male grdobe!

Petelinček

Povej, petelinček, zakaj tako hitiš?
Namesto, da bi spal, navsezgodaj nas iz sna budiš?
Povej, petelinček! Zakaj?

Skoraj dan je že, prelep, zakaj bi spal?
Raje bom glasno zakikirikal
in ves dan za koruznimi zrni stikal!

Po dvorišču se bom lahko šopiril,
in svoje pisano perje razkazoval.

Kokoške bom večkrat preštel,
jim tu in tam še kaj zapel
in jih pred lisico varoval.

Zvečer pa bom šel med prvimi spat,
le putke še priženem domov.
Ko pa zjutraj spet posije sonček zlat,
vas vse spet zbudim, ker dan bo nov.

Rumeni škorenjčki

Škorenjčki rumeni v kotu ležijo
in žalostno gledajo v jasno nebo.
Suhi so, suhi - predolgo že spijo!
Nihče jih ne da na nogo!

O, ko pa dežuje, takrat oživijo,
cepetajo s petami glasno!

Potem pa v lužo skočijo,
solze veselja točijo,
a nogic fantičku ne zmočijo!

Fantiček in računalnik

Za računalnik se vsede ta mali fantiček,
ko nogice majhne še s stola bingljajo,
in v naročju leži mu še plišasti psiček!

Po tipkah pritiskajo drobceni prsti,
zdaj črke, številke, potem vse po vrsti,
pa miško premakne, v ekran se zagleda,
enkrat vesel je, se drugič spet krega,
ker palčki, pošasti in druga nadlega,
ne igrajo tako se, kot rad bi, seveda!

Bumerang

Tale bumerang je pa res nenavadna igrača!
Prepognjen na pol je prav smešne oblike,
a visoko leti in riše kroge velike
in bolj, ko mečeš ga stran, raje se vrača!

Morski konjiček

Le kdo ga je tako smešno imenoval,
le kdo se z njegovim imenom je igral?

Saj:
morski konjiček ne pozna ostrog,
nima kopit, ne žilavih nog,
nikdar čez ovire ne skače,
nima žime, zato ne rabi krtače,
kovačev ne pozna, ne podkvice sreče,
ne je ne sladkorja, ne ovsa, ne leče,
ne teče, ne brca, nikoli ne grize,
ne krade jabolk skozi okno s sosedove mize,
sedla ne nosi, ne boji se hudega biča,
ki bi prestrašil še tako velikega konjiča,
se z ribami druži in prav počasi plava,
z velikim trebuščkom nespretno v morju tava!

Le kdo ga je tako smešno imenoval,
le kdo se z njegovim imenom je igral?

Svetilniki

Čez dan neopazno valove lovijo,
v vetru in soncu, besnečem neurju,
le galebi hvaležno na njih postojijo.

Vedno so tam, se veselijo noči,
ko se jim prižgejo skrivnostne luči,
zelene in rdeče v daljavo posvetijo,
ladjam potepinkam nagajivo mežikajo,
ene v pristane prijazno vabijo,
druge med čermi varno premikajo.

Ladje, čolni, barčice

Ladje, čolni, barčice,
raznolike stvarčice!

Ena, dve, tri, štiri, pet,
šteješ in šteješ, gledaš v slane daljave,
ko zmanjka za štetje ti prstov deset,
še vedno ne najdeš te prave.

Ene so stare, počasne, lesene,
te skoraj ne plujejo več,
druge hitijo, da kar bele pene
za njimi leže-in te so ti najbolj všeč!

Ene so majhne, na vesla, pač za otroke,
le zrak jih nad vodo drži,
so druge velike, kot stolp so visoke,
če v vodo z njih gledaš, se ti v glavi vrti!
Na enih so sreča, veselje, zabava doma,
v času počitnic so prav razigrane,
na drugih vsak dan pa se tovor pelja,
skrbe zanje roke zgarane.

Ladje, čolni, barčice,
raznolike stvarčice!

Kukavica

Kukavica zlata,
zavrti kazalce naprej!
Potem odpri si vrata
in koliko je ura - povej!

Zakukaj na glas,
naj te sliši vsa vas,
ko nam sporočaš nov čas!
Potem za hip se spet skrij,
se v tišino ovij,
a kmalu spet pravo nam uro razkrij!