Dromedar na gentskem oltarju

Dromedar na gentskem oltarju
Ambra
Tomaž Šalamun

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Kar bicikliraj v Cordobo! Dež ki te bo
močil, bo moj dež. Jaz bom dež, tigrček,
para bo blaznela od tebe, ko boš vozil čez

luže in južno od Lilla te bom že zrušil.
Obrisal si boš malo koleno, da bo pritekla
kri. Se spomniš, kako si me teral ob Glinščici

(v sušnem poletju), precenjeval moje kosti
in sanjal, da bi padel (jaz sem sanjal), se
malo razbil na skalah, da bi dopolnil sliko.

Ne morem tako drveti po meliščih v slapu, ki
diši po mahu. In kako je Pavle zatezal, da
bi mu stauhal sto lir in si me kregal, ko sem

se pogovarjal s punčko. Ti si bil že stopljen,
jaz še ne, rabil sem par sekund, da mi je
zlila srce. Odlepiš in zalepiš sandale. Kar

bicikliraj v Cordobo! Buča sem. Stojim sredi
srca. Moji udi so šestilo Evrope. Sem naredil
kot kruh mehko sredico v Lizboni. Se spomniš,

kako si klical desetkrat v Gentu, pa nisi
ničesar čutil. Smilja zaveže rakcem oči, da se
hitreje parijo. Pij pivo (Blanche) in pleši!