Društvene vesti
| Društvene vesti |
delo brez podpisa
| |||||||||||||
Soška podružnica v Tolminu. Za vso Soško dolino snujejo ondotni rodoljubi „Slov. plan. društva" podružnico z imonom „Soška podružnica" in s stano-viščem v Tolminu. Ustanovni shod oživotvori še ta mesec to novo sotrudnico našo. kateri namen hode razkrivati in razglašati obilne krasote Soške doline. Živela nova podružnica in nje ustanovitelji, ki so pomagali uresničiti našo prisrčno željo!
Za kočo na Okrešlju so darovali g g.: Srečko Tribuč. Ivan Lipoid in Martin Žmavc po 1 krono. Srčna jim hvala!
Sklad za Triglavsko kočo. II. zbirka 28 gld. 40 kr. Darovali so p. n. gg. (po nabiralcu g. Engelsbergerju): I. S. Glas 10 gld.: Fuesch in Herling po 1 gld.; Pollak 2 gld.; — (po nabiralcu g- Josipu Hauptmanu): Janko Grašek Winter halter, H. Lindtner. Počivavnik, Plainer, Al. Zaje. Fr.Grainpovčan, Fr. Urek, Iv, Nedelko, Kobav, Škafer po 50 kr.; Homan 1 gld.: — (po nabiralcu g. Mikušu): Pnrfelinski 1 gld.; liolta 50 kr.: Fr. Da rti in Kramaršič po 20 kr,; — (po nabiralcu g. Sokliču): Češko in Dereani 2 gld.: — Planinski piparji 6 gld. Vsem p. n. darovalcem in daroval kani ter nabiralcem prisrčna zahvala!
Za Triglavsko kočo sta namenila g. H. Mathian, c. in kr. dvorni založnik v Ljubljani, mizo in štiri stole. g. J. Rebek, ključarski mojster v Ljubljani, pa vse za glavna vrata potrebne okove in izdelke. Bodi obema iskrena zahvala za velikodušne namenke!
Spominska knjiga v Aljaževem stolpu ima na prvem listu naslednji la-
tinski napis: „Salve viator! Nomen Tuum et sententiain quandam, si placet, in hunc librum inseribere digneris. ---Hanc turriculam cum panorama consitio et sumptibus meis atque in fundo meo erexi 7/8 1895 in bonum commune. — Jacobus Aljaž, paroehus in Dovje (Lengenfetd). — To slove slovenski: Pozdravl-
jen popotnik! Blagovoli, če Ti je ljubo, zapisati v to knjigo ime svoje in kako misel. — — Ta stolpič s panoramo sem postavil po svojem načrtu in ob svojih stroških ter na svojem svetu dne 7. avgusta 1895. 1. v občo korist. — Jakob Aljaž, župnik na Dovjem. — Zanimive zapiske v tej knjigi priobčimo drugo leto.
Luče. V zadnjih dveh letih imamo pri nas v turistiki zabeležiti izdaten napredek. Dočini je druga leta število turistov le. malokedaj prekoračilo stotino, se je popelo letos že do četrte stotine in više.Lansko leto 1894. je bilo v Lučah 346 turistov, in sicer se .jih je vpisalo v spominsko knjigo „Slov. plan. društva" pri Jak. Plauiušeku 120. v knjigo „Slov. plan. društva" pri N. Zanieru 77, v knjigo Celjske sekcije pa 140. Po narodnosti je bilo Slovencev 203, Nemcev pa 143.Letos je poskočilo število turistov na 411. V knjigo „Slov. plan. društva" pri Jak. Plan i n šeku se jih je vpisalo 122, pri N. Zanieru 131. v knjigo Celjske sekcije pa 158, Ako jih razvrstimo zopet po narodnosti, je bilo Slovencev 283,Nemcev 123, 2 Čeha, 2 Angleža in 1 Rus.Zanimivo je, da je število Slovencev letos naraslo za 80, Nemcev pa se zmanjšalo za 20.
Izmed odličnejših turistov so bili ti-le: Rus Hugon Müller iz Rige na Ruskem,
Angleža Donald D. Mac Kinnon in Rosa Macalpine-Leny, Čeh dr. Towma iz
Smihov-Prage, Andrej Jurtela, prof. v Stavropolju na Kavkazu, dr. Fr. Jurtela,
dež. poslanec in odvetnik v Šmarju, tir. Gregor Krek, vseuč. profesor v Gradcu,
dr. Karol Glaser, prof, v Trstu, dr. Ivan Dečko, dež. poslanec in odvetnik v Celju,
dr. Johannes Frisehauf, vseuč, prof. v Gradcu, dr. Anton Medved, prof. v Mariboru,
vč. g. Karol Hribovšek, ravnatelj bogoslovnice v Mariboru, profesorja A. Hladnik
in Anton Kosi, Stanko Miholić, prof. v Zagrebu, Anton Kaspret, prof. v Gradcu,
Anton Artel, prof. v Arnauu na Češkem, Ferdo Majcen, prof. v Ptuju, dr. Ljudevit
Vipave. Pran Zdolšek, okrajni načelnik Vranski in župnik, dr. Kaisersberger iz
Mozirja, dr. Jos. Vilimek iz Prage itd Pustoslemšek.
Logarjeva dolina. Vsled nove ceste iz Luč v Solčavo se je število obisko-
valcev Logarjeve doline izdatno povišalo. Lani se je v spominsko knjigo pri J.
Piskerniku vpisalo 274, letos pa 353 turistov.
Solčava. V gostilnici g. Kristijana Germela, pd. Šturma, se je letos vpisalo
v spominsko knjigo 395 (1894. 1. 206), v spominsko knjigo pri g. J. Herletu
pa 85 (1894. I. 90) tujcev.
Cestni odbor „Sav. podružnice" „Slov. plan. društva" je poslal na deželni
zbor štajerski obširno utemeljeno prošnjo, v kateri prosi, da bi dežela zgradila še cesto
iz Solčave do vhoda v Logarjevo dolino. Delo je proračunjeno na 5630 gld
-Deželni in državni poslanec veleč. g. monsignore Karlon je kot predsednik tiskarne
„Styria" dal prošnjo brezplačno prav lično natisniti, za kar se mu je izrekla,
pismeno prisrčna zahvala in se tu še enkrat javno najtopleje zahvaljuje. Prošnja se
je s posebnim priporočilom razposlala vsem deželnim poslancem ter raznim štajerskim
planinskim društvom v blagohotno podporo. Dal Bog, da bi hotel deželni zbor
štajerski uslišati prošnjo, potem se bode obisk Logarjeve doline v kratkem še bolj
pomnožil, Glede te ceste si je pridobil posebnih zaslug naš dični častni član „Slov.
plan. društva" g. dr. .J. Frisehauf, kateri vedno neumorno in krepko deluje v
proslavo Savinskih planin. Prisrčna hvala mu torej na njegovem trudu!
Savinski podružnici „Slov. plan. društva" je za leto 1896. zopet pri-
stopilo nekaj novih udov, da bode prihodnje leto štela že nad 100 članov, ako
ji vsi dosedanji člani ostanejo zvesti, česar se odbor nadeja. Savinska podružnica
stoji zdaj na trdnih nogah ter bode lahko storila marsikaj koristnega. To bode
gotovo veselilo vsakega prijatelja naših krasnih planin.
Umrla je v Logarjevi dolini žena Janeza Piskernika dne 30. novembra t. I.
Bila je vsem obiskovalcem romantične Logarjeve doline dobro znana, ker jim je
od nekdaj priskrbovala hrano. Dokler si Piskernik ni postavil posebne hiše, je
stregla turistom v Plesnikovi hiši. Gotovo ji ohranijo vsi turisti hvaležen spomin.
Kozjak je zanimivo gorovje, katero omejuje okrajna cesta iz Velenja v Do-
brno, v Novo Cerkev. Vitanje, Št. Florijan v Doli tu in skozi Hudo Luknjo. Sav.
podružnica „Slov. plan. društva" je razširila svoje delovanje tudi na to gorovje.
G. Jernej Pavlič, učitelj v Št. Janžu na Peči. je dozdaj zaznamenoval naslednje
pote: 1) Od okrajne cesto v Št. Janž in Gomžerjevo Peč (611 m spec. karte), od
koder je lep razgled. Tu se je postavila miza z dvema klopema. Hoda je ¾ ure.
2) Od Št. Janža do cerkve sv. Jošta 2 uri hoda, in zahodno na vrh Špik (1107 m).
½ ure hoda. 3) Od Hude Luknje do cerkve sv. Jošta 2 uri hoda. Povsod so
rdeča znamenja. — V St. Joštu se je razpolovila spominska knjiga, katero hrani
ljubeznivi č. g. župnik P. Hrovat. — Prihodnjo leto se bodo zaznamenovali še
poti: Velenje — Kozjak, Št. Florijan — Kozjak, Dobrna — Kozjak in Vitanje
— Kozjak ter ob njih postavili stebri z napisi. — Srčno zahvaljujemo g. J. Pavliča,
da je radovoljno preskrbel zaznamenovanje potov.
Zadnji letošnji poučnozabavni večer „Slov. plan. društva" je bil dne
19. t. m. Zbralo se je nepričakovano veliko članov in prijateljev, pa tudi veliko
ljubeznivih prijateljic naših, ki so vsi z vidnim veseljem poslušali zanimivo pre-
davanje g. Ivana Krulca, podnačelnika društvenega. Popeljal nas je g. predavatelj
z Jesenic mimo Planine na slovečo Golico, na katero je prvi opozoril in za njo
že neizmerno veliko storil g. A. Razinger, razložil z živo besedo in s slikami vse
prirodne lepote in mičnosti, ki jih preobilo ponuja ta pot zlasti pomladni čas,
ter razkazal na vrhu veličastni razgled naokolo. Donela mu je burna zahvala za
prelepi užitek, ki ga je naklonil poslušalcem. Potem so zabavali odlični pevci z
izbornim petjem zbrane planince, vmes pa posegali govorniki ter pravili o razcvi-
tajočem se slovenskem planinstvu. Družbo je počastil tudi načelnik Radovljiške
podružnice g. dr. Vilfan.