Društvene vesti (1908, leto 14, št. 2)
| Društvene vesti urednik Anton Mikuš |
| ||||||||||
† Frančišek Raktélj, šolski ravnatelj v p. in imetnik zlatega križca za zasluge in častne medalje za 40 letno zvesto službovanje, je umrl dne 9. t. m. v starosti 74 let. Vrli mož je bil član »Slov. planinskega društva« izza ustanovitve njegove in je vedno blagohotno podpiral vse njegove naprave. Blag mu spomin!
Darila. Kranjski podružnici: Kreditno društvo v Kranju 40 kron.
Novi člani. Osrednjega društva: Arce Rajko, c. kr. poštni blagajnik v p. v Ljubljani (ustanovnik). Premk Vinko, c. kr. davčni oficijal. Modic Ivan dr., c. kr. sodni pristav. Korenčan Fran, posestnik in gostilničar. Lorenc Pavel, upravitelj pivovarne. Hočevar I. R., posestnik in lekarnar. (Vsi na Vrhniki.) Novak Ignacij, trgovski sotrudnik. Zarli Rudolf, c. kr. ravnatelj pomožnih uradov deželne vlade. Pfeifer Juri, c. kr. finančni nadkomisar. Kandare Fran, odvetniški uradnik. Ahčin Fran, deželni stavbni risar. Ažman Josip dr., odvetn. koncipist. Triller Mirko dr., odvetniški koncipist. Gorjup Pavel, mestni učitelj. Spoljarič Ivan, trgovec in posestnik. (Vsi v Ljubljani.) Hočevar Janko dr., državni poslanec. Jugovic Anton, pek in posestnik. Marčič Albin, sodni pisarniški oficijal. Trenz Ferdo dr., bolnični zdravnik. (Vsi v Krškem.) Jurca Adolf, veleposestnik. Žnidaršič Milan, veleposestnik. Eržen Ivan dr., okrožni zdravnik. (Vsi v Postojni.) — Cerkljanske podružnice: Sterlč Rudolf, c. kr. okrajni sodnik. Korbar Tomo, trgovec. Obed Franc, trgovčev sin. (Vsi v Cerknem.) Tumova Anica v Ljubljani. Bizjak Miha, c. kr. carinski revident v Trstu. — Kranjske podružnice: Bukovic Hermina, učiteljica v Kamni gorici. — Kranjskogorske podružnice: Baloh Franc, krojaški mojster. Rozman Fran, kovaški mojster. Ritz Edvard, trgovec. (Vsi v Mojstrani.) Skumavc Ivan, posestnik v Radovini. Zupančič Janko, nadučitelj v Ratečah. Dolžan Ivan, posestnik na Dovjem. Verweger Franc, oskrbnik kranjske industrijske družbe na Javorniku. Novak Josipina, zasebnica na Javorniku. — Savinske podružnice: Vidic Fr. dr., prelagatelj državnega zakonika na Dunaju. — Selške podružnice: Globočnik Josip, veletržec v Železnikih. Pokoren Franc, župnik v Besnici. Mikuš Janez, kaplan v Poljanah. Bešter Janez, kaplan v Cerkljah. — Soške podružnice: Hude Drago, učitelj. Pl. Posarelli Štefan, kaplan. Bemau Gustav dr., občinski zdravnik. (Vsi v Tolminu.) Pertot Vladimir dr., tajnik finančne prokurature v Trstu. Miklavčič Albin, učitelj v Smasti. Ivančič Josip, učitelj v Bolcu. Drašler Berta, učiteljica v Čezsoči. — Tržaške podružnice: Rože Josip, vodja pisarne v Trstu. Pahor Miloš, stavbni podjetnik v Skednju. Komar Fr., zavarovalni uradnik.
Cerkljanske podružnice poročilo o občnem zboru. Cerkljanska podružnica je imela dne 5. januarja t. l. svoj V. redni občni zbor. Izmed odbornikov so bili trije odsotni, namreč načelnik g. Rakovšček, podnačelnik g. Kogoj in tajnik g. Terček, vsi trije radi službenega premeščenja. Edini navzočni odbornik, blagajnik g. Štraus, je otvoril občni zbor in pozdravil došle planince, ki so se v obilem številu udeležili shoda in s tem pokazali zanimanje, katero gojijo za planinsko misel. Obenem je opravičil nenavzočne odbornike, ki radi prevelike oddaljenosti niso mogli priti. Za zapisnikarja je predlagal g. Cirila Peternelja, kar je občni zbor soglasno sprejel.
Nato je poročal blagajnik g. Štraus namesto tajnika. Podružnica je v preteklem letu odposlala 114 dopisov, prejela jih pa 30. Odbor je imel več sej in poleg tega še veliko raznih posvetovanj, posebno glede dovršitve in otvoritve planinske koče na Poreznu. Rednih članov je bilo 75, in sicer večinoma iz Cerkljanske in zgornje Baške doline. Nanovo se je markirala pot iz Hude južine na Pórezen, katero delo je izvršil gosp. Mauri, občinski tajnik v Hudi južini, brezplačno. Iskrena mu hvala! Glavno delovanje podružnice je bilo letos osredotočeno na Pórezen, kjer so se izvršila dokončna dela pri koči. Stavba se je prekrila z eternitom, znotranje stene so se obile z deskami in napravila se je tudi potrebna hišna oprava. Ko je bila koča dograjena, se je odbor obrnil do raznih prijateljev planinstva s prošnjo, naj prispevajo za hišno opravo. Mnogi so se hitro odzvali, darovali so v blagu in gotovini in tako je bilo mogoče, da se je vsa oprava nabavila brez najmanjšega dolga. Trgovska-obrtna zadruga je tudi v preteklem letu darovala podružnici znesek 100 K. Občni zbor je soglasno izrekel vsem dobrotnikom prisrčno zahvalo. Dne 20. julija preteklega leta je odbor sklenil, da se koča tvori 11. avg. in da se izvoli poseben odsek za slavnostno otvoritev. Novi odsek je začel takoj delovati. Preskrbo s pijačo in jedili pri otvoritvi je imelo društvo v lastni režiji. Dne 11. avg. se je slovesno otvorila koča na Póreznu ob ogromni udeležbi planincev. Udeležencev je bilo nad dvanajststo. Pri slavnosti so bile zastopane razen osrednjega odbora še sledeče podružnice: češka, tržaška, kamniška, kranjska, radovljiška, idrijska, soška, ajdovsko-vipavska, selška, goriški odsek, Hrvatsko planinsko društvo Zagreba in akad. krožek češke podružnice v Pragi. Izza otvoritve je obiskalo kočo na Póreznu 68 planincev. — Cerkljanska podružnica se je udeležila po svojih zastopnikih otvoritve koče na Javorniku.
Iz poročila blagajnikovega je razvidno, da je imela podružnica v poslovnem letu 1907. 2000 K 70 h dohodkov in 1928 K 47 h izdatkov, torej preostanka ob koncu leta 72 K 23 h. Imovinski izkaz kaže aktiv 4332 K 23 h, pasiv pa 904 K 21 h, torej čiste imovine 3418 K 2 h, kateri znesek je povečjem investiran v kočo na Poreznu.
Predno se je vršila volitev novega odbora, je predlagal gospod Peter Brelih, naj občni zbor da lanskemu odboru absolutorij z zahvalo za njegova trudapolno delovanje, g. Trčku pa se naj novi odbor še pismeno zahvali za njegovo požrtvovalnost in delo ob gradnji koče na Poreznu. Obenem je nasvetoval, naj se novi odbor pomnoži za dva odbornika in dva preglednika, ker se je izkazalo, da v minulem letu štirje odborniki niso zadostovali. Občni zbor je sprejel oba predloga soglasno.
Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni v odbor: g. Anton Stres, nadučitelj, načelnik; g. Peter Brelih, tehnik, načelnikov namestnik; g. Jernej Štraus, trgovec, blagajnik; g. Ciril Peternelj, pravnik, tajnik; g. Vadav Tušar, pravnik, in g. Pran Peternelj, podobar, odbornika. Za preglednika računov sta bila izvoljena g. Josip Plemelj, trgovec, in g. Viljem Peternelj, veleposestnik. (Vsi v Cerknem.)
Pri raznoterostih je poročal g. Štraus še o proračunu za l. 1908., glede naprave vodnjaka na Poreznu, oziroma glede kažipotov do studenca in glede raznih drugih naprav.
Občni zbor Soške podružnice se je vršil v Tolminu dne 9. jan. Načelnik g. dr. Gruntar je pozdravil navzočne člane ter poudarjal, da je dolžnost vsakega rodoljuba brez razlike mišljenja, da podpira naše društvo, ker brani s tem slovensko posest. Tajnik je podal obširno poročilo o podružničnem delovanju v minolem letu, ki se priobči z blagajnikovimi računi vred. Iz računov je razvidno, da se je društvo srečno izkopalo iz dolgov in ima letos precejšnji preostanek, ki pa obstoji po večini iz radodarnih prispevkov za Simon Gregorčičevo kočo. — Pred volitvijo novega odbora je omenil načelnik, da nas je zapustil odbornik g. A. Stres, nadučitelj v Cerknem, a č. g. Andrijšek, kurat v Logu, je izjavil, da ne more več sprejeti odborništva. Obema gre zahvala za sodelovanje. G. Vrtovec je predlagal sledečo listo, ki je bila soglasno sprejeta: načelnik: dr. R. Gruntar, odvetnik; namestnik: Iv. Perpar, c. kr. finančni tajnik; tajnik: Ant. Kutin, c. kr. pripravnični voditelj; blagajnik: Aleks. Golja, c. kr. davčni asistent; gospodar: Franc Gatej, urar (vsi v Tolminu); odborniki: Jak. Zupančič, c. kr. profesor v Gorici (načelnik goriškega odseka), Jos. Abram, kurat v Biljah, Alojzij Križnič, trgovec v Kanalu, M. Mikuž, učitelj v Logu. — Sklenilo se je |tudi, da pristopi društvo čekovnemu računu c. kr. poštne hranilnice.
Občni zbor Kranjskogorske podružnice dne 12. januarja t. l. se je vršil na Hrušici v prostorih g. Vrgleza. Občni zbor je sklical osredji odbor. Predsedstvo je prevzel potem, ko ga je dosedanji predsednik g. Karel Višnar odklonil, vsled poziva odposlanca osrednjega odbora g. dr. Tičar. Ker so bili odborniki svoje funkcije odložili, je prevzel poročila odposlanec osrednjega odbora, blagajnik g. Anton Šušteršič, ter je podal najprej tajniško poročilo na podlagi zapisnika zadnjega občnega zbora in sejne knjige. Navedel je, da je pri zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor imel samo dve seji, pri katerih se je sklepalo glede delovanja in osobito glede pobiranja članarine ter stanja blagajne; pri drugi seji se je odbor vsled medsebojnega nesporazumljenja razšel. Vsled tega odstopa je sklical osrednji odbor letošnji občni zbor. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal tudi g. Šušteršič, je razvidno, da je imela podružnica ob koncu 1907. l. dohodkov 1042,54 K, izdatkov pa 1010,30 K, torej prebitka 32,24 K. Podružnica je štela 77 članov.
Med tem vstopivšega častnega člana g. župnika Jakoba Aljaža je predsednik pozdravil s prisrčnimi besedami ob burnem odobravanju.
Po poročilih g. Šušteršiča se je razvila živahna debata, ker je gospod dr. Tičar trdil, da je osrednji odbor samolastno prevzel oskrbo Kadilnikove koče na Golici. G. Šušteršič je pojasnil, da je mecen našega društva, gospod Franc Kadilnik, položil za Kadilnikovo kočo blagodušni dar 7000 K, s katerim so se dolgovi koče imeli poplačati, z izrecnim pogojem, da mora nje oskrbo prevzeti osrednji odbor, ker do tedaj javnost nikakor ni bila zadovoljna z podružničnim oskrbovanjem koče. Vsled tega je osrednji odbor v začetku l. 1907. v sporazumu s tedanjim podružničnim odborom prevzel oskrbo koče in zato, da se tudi ugled podružnice pri tem varuje, poveril upravo koče posebnemu odseku, obstoječemu iz treh članov osrednjega in iz dveh članov podružničnega odbora; tedaj je osrednji odbor obenem določil, da se porabijo dohodki koče v prvi vrsti za potrebna popravila pri njej, katerih bode mnogo izvršiti, kaki preostanki pa se porabijo za planinske naprave v prvi vrsti ob Golici in v njeni bližini, potem pa izključno za Kranjskogorski sodni okraj. Debate so se udeležili še gospodje dr. Tičar, Šmuc, Salberger, Pavlin, nastopil pa je tudi g. župnik Aljaž, ki se je odločno zavzemal za osrednji odbor in njegovo premišljeno delovanje. Ko je končno predlagal g. župnik Aljaž, da se izreče osrednjemu odboru priznanje in zaupanje, se je to soglasno sprejelo.
Na interpelacijo g. Petrovčiča, da v tem društvenem letu društveni člani niso redno dobivali »Planinskega Vestnika«, je pojasnil g. Šušteršič, da je sklenil in objavil osrednji odbor, da dobivajo »Planinski Vestnik« le tisti člani, glede katerih se vsakoletni prispevek po 2 K ali direktno odpošlje osrednjemu odboru ali pa po podružnicah izplača osrednjemu odboru. Ustavil se je vsled tega »Vestnik« vsem članom, za katere se prispevek ni doposlal, pač pa se je pozneje na željo podružnice za plačilo tega prispevka vpoštel oni preostanek, ki je podružnici pripadel od čistih dohodkov Kadilnikove koče.
Na interpelacijo g. Petrovčiča, zakaj se vrši občni zbor na Hrušici, je odgovoril g. Salberger, da je podružnica sklenila občne zbore prirejati zaporedoma v vsakem večjem kraju, kjer ima kaj članov.
Predsednik dr. Tičar je sprožil vprašanje, ali ne kaže sedeža podružnice premestiti v Kranjsko goro ali na Dovje, ker Jesenice sedaj niso več središče podružničnega delovanja. Temu je ugovarjal g. Josip Zupan, češ, da je treba prej izpremeniti pravila. Njegovemu mnenju so se pridružili tudi gg. Schrey, Salberger in Višnar. Nato se je sklenilo, da ostane sedež podružnice tudi nadalje na Jesenicah.
Ko se je imela pričeti volitev novega odbora, je naznanil g. Schrey v imenu bivših odbornikov z Jesenic, da le-ti morebitne nove izvolitve ne sprejmejo. Nato se je z večino glasov (večina jeseniških članov je odšla) izvolil za načelnika g. dr. Tičar iz Kranjske gore, za odbornike gg. Ivan Petrovčič iz Kranjske gore, I. Hafner iz Mojstrane in Josip Pavlin z Jesenic. Za računska preglednika sta bila izvoljena gg. Josip Zupan iz Podkuž in Štefan Podpac z Jesenic. Določili so se še dalje društveni zaupniki, in sicer: za Rateče gg. župan Jalen in Zupančič, za Kranjsko goro g. Jakob Čeme, za Dovje, oziroma Mojstrano gg. Pretnar, Jakelj in Klinar (Požganc), za Jesenice gg. Višnar in Podpac, za Javornik gg. Zore in Lorenc.
Po predlogu g. dr. Tičarja se je z navdušenjem sklenilo sporočiti pozdrave vseh udeležencev mecenu slovenskega planinstva, g. Fr. Kadilniku.
Podravske podružnice občni zbor se je vršil dne 2. februarja v Rušah. Udeležba je bila povoljna. Iz tajnikovega poročila je posneti, da je štela podružnica v minulem letu 4 ustanovne in 112 rednih članov. Odbor je imel 3 seje. Najvažnejše društveno delo je bila gradnja Ruške koče, ki se je, dasi le napol dodelana, slovesno otvorila dne 8. septembra. »Pri Samcu« pod Veliko Kopo se je s prijaznim dovoljenjem gosp. Pahernika turistovsko opremila ena soba. Letos se bode tja postavilo nekaj piva in vina. V spominske knjige se je vpisalo: pri Sv. Duhu 65, pri Sv. Urbanu 79 in v Ruški koči (od 8. sept. do 15. okt.) 406 oseb. Prvi dve številki sta v resnici žalostni. Temu so deloma krivi izletniki sami, deloma pa gostilničarji. Večina izletnikov se ne vpiše, veliko pa je vpisanih v knjigah D. Ö. A. V. Naši krčmarji pa tudi vidijo v vsakih kratkih hlačah Nemca in si ne upajo z našo knjigo na dan. — Blagajnik je naznanil, da je imelo društvo v minulem letu K 8197,36 prejemkov, K 7857,21 izdatkov in da so narasli društveni dolgovi na 4360 K. Društvo pa je pri vsem tem aktivno, ker ima v svoji posesti kočo z lepim inventarjem in zemljišče. — Za tekoče leto se je posrečilo dobiti vrlo oskrbnico v osebi gospe Ivane Sernčeve. Sprejelo se je po živahnih debatah več važnih sklepov, ki bodo društvu v čast in korist.
1. veliki planinski ples v Trstu. Ni je še bilo prireditve v našem Trstu, za katero bi bilo toliko zanimanja kakor za veliki planinski ples, ki se je vršil dne 1. februarja s tako sijajnim uspehom. Tržaška podružnica je lahko ponosna, saj ogromne in marljive priprave odborove so obče priznavali vsi, ki so se udeležili tega nepozabnega plesa.
Že pred osmo uro je bilo kaj živahno vrvenje pred tržaškim »Narodnim domom«. Med dolgim špalirjem radovednežev so neprenehoma vstopale v čarobno razsvetljene prostore čete plesa željnih planincev in njih prijateljev.
Komaj smo vstopili v vežo, smo že bili začarani v divno naravo, katere svečeniki so planinci. Med visokim skalovjem in zelenim smrečjem stopimo v sokolsko dvorano, a tu obstanemo. Je li to naša sokolska dvorana? Saj smo v jami, pravcati kraški podzemeljski jami, v naši krasni »Dimnici«. Z obokanega stropa visijo neštevilni kapniki, od tal pa se vzpenja vlažno skalovje; vse je čarobno razsvetljeno od zelenkaste svetlobe. Kaj pa je to, kar tako bobneče šumi? Vodopad; videti ga ni, zato pa je tem bolj glasan. Tam na skalovju, ki se vzpenja nad nami, vidimo hribolazca in neke čudne postave — Krašune, ki se mu prav predrzno rogajo, bolj dalje prisostvujemo ljubimski idili teh duhov kraških jam.
Ustvaritelj tega podzemeljskega doma je bil naš član in slikar Fran Globčnik, poet našega Krasa in njegovih čudes. Njegova dela in dekoracije pričajo takoj o umetniku, ki se je lotil ljubega mu predmeta.
Predno stopimo iz tega podzemskega raja, se ustavimo še malce pri »podzemski kleti«, da se okrepčamo na nadaljno pot. Ljubeznive vile ti podajejo, česar si želiš. A zdaj pa hajdi naprej v planinski raj! Pot je markirana in kmalu prisopihamo do veže gledališke dvorane. Prej si ogledamo kočo »Pri treh rožicah«, ki je popolnoma pokrita s skorjo, mahom in smrekovino. Vrle planšarice prodajajo tu slavni dnevnik »Cokljo«, pristne gorenjske zvončke in druge cvetlice.
Toda čas hiti, zato vstopimo v dvorano v planinski raj. Vonj smrek nam veje nasproti. Držeč se markirane poti, si ogledamo najprej blejski raj. Tu je cela blejska okolica, čarobno jezero, zelene trate in od daleč na drugi strani vidimo Triglava bleščeče se vrhove. Tudi stopimo v Aljažev stolp, ki se dviga nad skalovjem pred odrom. Izza grmovja pogleduje radovedno srnjak, nad skalovjem pa se dvigajo znaki planinstva: cepini, palice, dereze i.t.d.
Dekoracijo sta izvršila g. Vikt. Gerbič in gled. slikar g. Veble.
Stopimo še više na galerijo. Tu se nahajamo visoko blizu gorskih vrhov, v kraljestvu planinskih koč. In v kočah je vsega, česar si srce poželi, kar zadovolji najbolj razvajenega človeka, kako li ne utrujenega planinca. Na desnem si ogledamo kočo »Pri polnem kozarčku«, kjer kaj ljubeznivo polnijo potniku kozarčke brhke planinke. Na levi strani sta koči »Pri sladki Marjanici«, a malo dalje, kjer že zagledaš od daleč Trento in izvir Soče, je »Nanoška koča«, a njej nasproti mogočna »Triglavska koča«.
Ob desetih so naznanjale fanfare, da je prišel g. namestnik njega svetlost princ Hohenlohe. Sprejel ga je takoj v veži odbor. Prišel je skupaj s policijskim ravnateljem, g. dvornim svetnikom dr. Manussijem pl. Montesole, in z g. namestniškim tajnikom Fabianijem. Njegova svetlost s spremstvom si je najprej ogledala vse plesne prostore ter potem stopila v slavnostno ložo, kjer so se nahajali tudi gospod državni poslanec dr. Ot. Rybař, g. prof. Mandić, dež. poslanca gg. Vekoslav Gorjup in Ant. Sancin, g. polkovnik Šeme itd. Kmalu potem sta prišla še gospoda fml. baron Eisenstein in brigadir M. Schemua z oficirji. Gospod namestnik je ostal pri plesu skoraj poldrugo uro in se izrazil jako laskavo o vsem, kar je videl, zlasti so mu ugajale gorenjske narodne noše. Predstaviti si je dal tudi slikarja g. Globočnika in Gerbiča, katerima je čestital.
Takoj po prihodu visoke gospode je zaigrala godba »Naprej«, razlegalo se je veselo ukanje in med burnim pozdravljanjem so vstopili v dvorano mili gostje iz Bleda v pisanih gorenjskih narodnih nošah. Med vsem plesom so se jim prirejale prisrčne ovacije. Gorenjski gostje so izstopili na Opčinah, kjer jih je sprejel v imenu Tržaške planinske podružnice g. Ferluga. Potem so se odpeljali z električno železnico v Trst. Do plesa so se izprehajali po mestu, kjer so se celo ltaljani divili krasni noši.
Obe dvorani sta bili natlačeno polni. Lahko računamo, da je pridno plesalo do zore do 2000 oseb ob zvokih dveh vojaških godb. V prijetnem spominu ostane vsakomur ta krasni večer naše Tržaške podružnice.
| Zasluge | |
|---|---|
| urednik | Anton Mikuš |
| Izdaja in zalaga | Slovensko planinsko društvo |
| Tisk | Ljubljana: J. Blasnikov |