Duša
Duša je neotipljiva in se ne vidi z očmi. A je zelo ranljiva in včasih hudo boli.
Duša je v nas vsa tiha in strašno brezdanja. Vse, kar se je dotika, v sebi shranja.
Kadar razpne nad svet radostne perutnice, njihova mavrična sled vsemu obsije lice.
Včasih pa duša zboli od hudih sanj. Takrat se iz nas zastrmi nekam onstran.
A kadar jo mehko zagrne poslednja tema, tedaj se vsa svetla utrne zvezda z neba.