Dve drevesi
Dve drevesi Vilen Vilhar |
|
Se razširja polje daljno,
daljno polje, polje krasno,
ste na polji dvé drevesi,
med drevesoma devica,
deva lepa, ko danica.
Pa z dreves se glas zasliši:
Zberi zmed dreves si jedno,
al jablonko ali lipo;
zlatih jabelk polno pervo,
polno, da šibé se vejce,
da z njih padajo zlatice;
perja polno drevce drugo,
polno cvetja, polno duha,
da pihlja z nja hladna senca.
In povzdigne nepomudno
nežnomili glas devica,
deva lepa, ko danica:
Jaz čem lipo, ne jablonke,
hočem senco, ne zlatá!