Dve pesmi I-II
← Skica na koncertu | Dve pesmi I-II (Pesmi) Srečko Kosovel |
Tam so domovi → |
|
I
Med oblaki mrtvosivimi
ugasnil je rdeč sijaj
in nema nočna senca
je pokrila kraj.
In v mučno nočno tišino
je utrinjal mehki klavir
nepoznano bolest pianista,
ki je hotel umreti v večer...
To tesno pričakovanje
in v duši ta grozna tema,
glej: mesec kot skozi sanje
prihaja izza gora.
II
Še je življenje, še je
skrito v globini srca,
zdaj joče, zdaj se smeje,
zdaj luč je, zdaj je tema.
Po ulici polrazsvetljeni
stopa hitro nekdó,
obraz, njeni laski, nje roke,
od tega mu v duši svetlo.