Dvestoletnica Petrograda

Dvestoletnica Petrograda
Izdano: 1903
Viri: Slovan, letnik 1, številka 9; dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Dne 16. maja 1703. leta je na "obrežju pustih voda", na otoku nevske "Delte", ustanovil car Peter Veliki mesto Petrograd, ali — kakor ga Rusi imenujejo — "Sankt Piterburg". S tem svojim dejanjem je hotel osnovatelj zavarovati rusko državo pred napadi bojevitih Švedov ter obenem napraviti "okno v Evropo". Misel, osnovati tukaj rusko prestolnico, je prišla Petru šele potem, ko je bila izgotovljena orjaška in močna trdnjava, katere stavba je navzlic temu, da se je trudilo ob njej nakrat po 15.000 zemljekopov, trajala skoro petnajst let. Ker je bilo podnebje tu jako rezko in vlažno, delavcem pa je tudi nedostajalo strehe in celo hrane, zaradi tega pravijo, da je stavba te trdnjave same stala 100.000 človeških življenj. Toda Rusi so v blagor svoje očetnjave, kakor še sedaj, radi žrtvovali tudi življenje, ako je bilo potrebno. To trudoljubje in te žrtve res niso ostale brez dobrih posledic. Rusi so si osvojili mahoma nazaj vse obrežje reke Neve, na katerem so se začeli nastanjati Švedi in drugi narodi. Varni pristan na morju pa je dobro uplival na razvoj ruskega, takrat še jako mladega brodovja.

S Petrogradom je zvezana vsa novejša zgodovina ruske države. Kakor svoje dni Moskva, tako je bil pozneje Petrograd izvor vseh pojavov, ki so vplivali na tek ruskega življenja. Vse blagodarne novosti in reforme so se rodile v njem ter našle v ostali Rusiji samo odmev. V njem je raslo in se utrjevalo rusko znanstvo, v njem sta se porajali in razvijali ruska književnost in umetnost ter rusko društveno življenje. Vsi odličnejši ruski učenjaki in pisatelji so živeli in delovali večinoma v Petrogradu. Sedanji Petrograd zavzema prostranstvo nad 90 štirjaških ruskih milj; izmed teh pa zavzema 15 štirjaških "vrst" voda (reke in prekopi). Na tem ogromnem prostranstvu je 681 ulic, ki bi merile na dolgost 354 "vrst". Na teh 75 štirjaških vrstah stoječe nepremičnine se cenijo v celoti nad dve miljardi rubljev. Od te orjaške svote se cene vladne neprimičnine nad 900 miljonov rubljev, uprav toliko tudi zasebne in okolo 200 miljonov rubljev pa mestne nepremičnine. Vaške hiše so že skoraj povsem izginile. Vseh hiš je v modernem Petrogradu okolu 19.000 in v njih poprečno 140.000 stanovanj. V poslednjih dvajsetih letih se je mestno premoženje povišalo od 112 miljonov do 200 miljonov rubljev. Razsvetljava ulic se je tudi jako razširila; pred dvajsetimi leti so dajale nastavljene svetilnice svetlobo za 158 tisoč sveč, sedanje pa imajo za tri miljone sve svetlobe. Budget mesta je od 4 miljonov (1883 1.) narasel v tekočem letu na 22 miljonov rubljev. Izmed svetovnih prestolnic zavzema Petrograd po številu prebivalstva deveto mesto. Za časa poslednjega štetja se je naštelo v njem 1,440.000 prebivalcev. Od tega, skoro poldrugi miljon dosegajočega števila, je 87-1" o pravoslavnih, 4'6 % Nemcev, 2'3 % Poljakov, 1'8% Fincev, 1 0 o Židov; ostale narodnosti tvorijo po štetju 19001. skupaj 3"2% mestnega prebivalstva. Kako hitro je rasel Petrograd, razvidimo najbolje iz naslednjih številk. Za časa vlade Elizabete je imel 150.000 prebivalcev, za časa Katarine II. 250.000, za časa Aleksandra I. 425.000, za Nikolaja 515.000, za časa Aleksandra II. 843.000 in sedaj, kakor rečeno, skoraj poldritg miljon. — Tujih državljanov živi v Petrogradu 22.336 in sicer 11.220 Nemcev, 2400 Francozov, 2094 Angležev itd. Najmanj je v Petrogradu Portugalcev (9). Izmed 804 ruskih časopisov izhaja dobra četrtinka v Petrogradu. Med njimi so časopisi, ki štejejo po 30—60 tiso na ročnikov (»Seljskij Vestnik", "Niva"). Samo z izdajanjem tednika "Nive" ima opraviti nad 1000 ljudi. V Petrogradu je tudi ena izmed največjih svetovnih bibliotek, ki je štela že pred leti nad miljon zvezkov, a ne le knjig ruskih, marve tudi ostalih evropejskih in zlasti vseh slovanskih jezikov. Tudi slovenskih je že dokaj med njimi. Srce Rusije je sicer Moskva, toda glava je Petrograd.