Izdano:
|
1903
|
Viri:
|
Slovan, letnik 1, številka 9; dLib
|
Dovoljenje:
|
To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
|
Stopnja obdelave:
|
To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
|
Izvozi v formatu:
|
epub mobi pdf rtf txt
|
|
Dne 16. maja 1703. leta
je na "obrežju pustih voda", na otoku nevske "Delte", ustanovil car Peter Veliki mesto Petrograd, ali — kakor ga Rusi
imenujejo — "Sankt Piterburg". S tem svojim dejanjem je
hotel osnovatelj zavarovati rusko državo pred napadi bojevitih Švedov ter obenem napraviti "okno v Evropo". Misel,
osnovati tukaj rusko prestolnico, je prišla Petru šele potem,
ko je bila izgotovljena orjaška in močna trdnjava, katere
stavba je navzlic temu, da se je trudilo ob njej nakrat po
15.000 zemljekopov, trajala skoro petnajst let. Ker je bilo
podnebje tu jako rezko in vlažno, delavcem pa je tudi nedostajalo strehe in celo hrane, zaradi tega pravijo, da je
stavba te trdnjave same stala 100.000 človeških življenj.
Toda Rusi so v blagor svoje očetnjave, kakor še sedaj, radi
žrtvovali tudi življenje, ako je bilo potrebno. To trudoljubje
in te žrtve res niso ostale brez dobrih posledic. Rusi so si
osvojili mahoma nazaj vse obrežje reke Neve, na katerem so
se začeli nastanjati Švedi in drugi narodi. Varni pristan na
morju pa je dobro uplival na razvoj ruskega, takrat še jako
mladega brodovja.
S Petrogradom je zvezana vsa novejša zgodovina ruske
države. Kakor svoje dni Moskva, tako je bil pozneje Petrograd izvor vseh pojavov, ki so vplivali na tek ruskega življenja. Vse blagodarne novosti in reforme so se rodile v njem
ter našle v ostali Rusiji samo odmev. V njem je raslo in se
utrjevalo rusko znanstvo, v njem sta se porajali in razvijali
ruska književnost in umetnost ter rusko društveno življenje.
Vsi odličnejši ruski učenjaki in pisatelji so živeli in delovali
večinoma v Petrogradu. Sedanji Petrograd zavzema prostranstvo nad 90 štirjaških ruskih milj; izmed teh pa zavzema
15 štirjaških "vrst" voda (reke in prekopi). Na tem ogromnem
prostranstvu je 681 ulic, ki bi merile na dolgost 354 "vrst".
Na teh 75 štirjaških vrstah stoječe nepremičnine se cenijo v
celoti nad dve miljardi rubljev. Od te orjaške svote se cene
vladne neprimičnine nad 900 miljonov rubljev, uprav toliko
tudi zasebne in okolo 200 miljonov rubljev pa mestne nepremičnine. Vaške hiše so že skoraj povsem izginile. Vseh
hiš je v modernem Petrogradu okolu 19.000 in v njih poprečno 140.000 stanovanj. V poslednjih dvajsetih letih se je
mestno premoženje povišalo od 112 miljonov do 200 miljonov
rubljev. Razsvetljava ulic se je tudi jako razširila; pred dvajsetimi leti so dajale nastavljene svetilnice svetlobo za 158 tisoč
sveč, sedanje pa imajo za tri miljone sve svetlobe. Budget
mesta je od 4 miljonov (1883 1.) narasel v tekočem letu na
22 miljonov rubljev. Izmed svetovnih prestolnic zavzema
Petrograd po številu prebivalstva deveto mesto. Za časa poslednjega štetja se je naštelo v njem 1,440.000 prebivalcev.
Od tega, skoro poldrugi miljon dosegajočega števila, je
87-1" o pravoslavnih, 4'6 % Nemcev, 2'3 % Poljakov, 1'8%
Fincev, 1 0
o Židov; ostale narodnosti tvorijo po štetju 19001.
skupaj 3"2% mestnega prebivalstva. Kako hitro je rasel
Petrograd, razvidimo najbolje iz naslednjih številk. Za časa
vlade Elizabete je imel 150.000 prebivalcev, za časa Katarine II. 250.000, za časa Aleksandra I. 425.000, za Nikolaja
515.000, za časa Aleksandra II. 843.000 in sedaj, kakor rečeno, skoraj poldritg miljon. — Tujih državljanov živi v
Petrogradu 22.336 in sicer 11.220 Nemcev, 2400 Francozov,
2094 Angležev itd. Najmanj je v Petrogradu Portugalcev (9).
Izmed 804 ruskih časopisov izhaja dobra četrtinka v Petrogradu. Med njimi so časopisi, ki štejejo po 30—60 tiso na ročnikov (»Seljskij Vestnik", "Niva"). Samo z izdajanjem
tednika "Nive" ima opraviti nad 1000 ljudi. V Petrogradu
je tudi ena izmed največjih svetovnih bibliotek, ki je štela
že pred leti nad miljon zvezkov, a ne le knjig ruskih, marve tudi ostalih evropejskih in zlasti vseh slovanskih jezikov.
Tudi slovenskih je že dokaj med njimi. Srce Rusije je sicer
Moskva, toda glava je Petrograd.