Ecce homo
← O pojte vigilije I-II | Ecce homo Pesmi Srečko Kosovel |
Večer pred zimo → |
|
- S teboj govorim, pa sem ti daleč.
- Senca je zrasla v tisoč senc.
- Sam sebe ne ločim v njih, ne poznam.
- Kako naj ti rečem, kam?
- Mrzel pepel leži nad sencami.
- Živci izmučeni od abstraktnih oblik
- lastnega jaza.
- Bog. Ne poznam mu obraza.
- Eno je vroče: žeja Pravice in Odrešitve.
- Eno je sveto: Preprosto in Pristno.
- A nad nami
- melanholija sivih tlakov,
- mrličev, ki ne morejo umreti.
- P.S. Vem, vi tega ne morete razumeti.